Nekaj vprašanj o ZGNL
Ali mi lahko prosim kdo odgovori na naslednja vprašanja:
1) Kdaj so v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) začeli sprejemati avtiste?
2) Zakaj so začeli v ZGNL sprejemati avtiste, glede na to, da je to zavod za gluhe in naglušne in ne neka mešana institucija?
3) Kaj imajo sploh skupnega gluhi in avtisti?
4) Ali bi bilo primerno, če bi slepi in gluhi hodili v isto šolo v isti razred?
5) Ali je primerno, da hodijo avtisti in gluhi v isto šolo v isti razred?
6) Zakaj se v Zavod za slepo in slabovidno mladino ne novači otrok, ki niso slepi ali slabovidni, medtem ko se v ZGNL novači osebe, ki niso gluhe ali naglušne?
7) Ali ne bi bilo primerneje, če bi država ustanovila poseben zavod samo za avtiste, kot pa da avtiste daje skupaj z gluhimi in naglušnimi?
8) Čemu imamo Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga, če pa so osebe, ki bi po vsej logiki sodile tja, v ZGNL?
9) Kolikšen je v šolskem letu 2010/2011 delež avtistov med vsemi učenci in dijaki v ZGNL?
10) Kolikšen delež avtistov je tistih, ki imajo Aspergerjev sindrom (med vsemi avtisti (tako v ZGNL kot tudi na splošno) in med vsemi učenci in dijaki v ZGNL)?
11) Ali se v ZGNL avtisti z gluhimi sporazumevajo v znakovnem jeziku?
12) Ali gredo v ZGNL avtisti radi med gluhe?
13) Ali se v ZGNL avtisti in gluhi skupaj igrajo?
14) Ali avtisti v ZGNL uživajo v šalah, ki jih zbijajo gluhi (kolikor vem, so avtisti precej slabo dovzetni za prenesen pomen besed in za šale)?
15) Ali avtisti v ZGNL uživajo v skupinskih športih – nogomet, rokomet, odbojka, košarka, s katerimi se gluhi zelo radi ukvarjajo?
16) Kakšen je odnos avtistov do gluhih sošolcev v ZGNL?
17) Kakšen je odnos gluhih do avtistov v ZGNL?
18) Kako lahko ZGNL prilagodi pouk gluhim in obenem še avtistom?
19) Kako v posameznih vzgojnih skupinah delujejo gluhi in avtisti skupaj?
20) Kako avtisti vplivajo na gluhe?
21) Kako gluhi vplivajo na avtiste?
22) Koliko EUR dodatnih stroškov nastane zaradi konfliktov, ki nastanejo zaradi sobivanja gluhih in avtistov?
1) Kdaj so v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana (ZGNL) začeli sprejemati avtiste? Približno od leta 2007.
2) Zakaj so začeli v ZGNL sprejemati avtiste, glede na to, da je to zavod za gluhe in naglušne in ne neka mešana institucija? Ker na ZGNL ni veliko gluhih in če ne bi sprejeli avtiste, bi ZGNL propadla. Zato so začeli sprejemati avtiste.
3) Kaj imajo sploh skupnega gluhi in avtisti? Nič.
4) Ali bi bilo primerno, če bi slepi in gluhi hodili v isto šolo v isti razred? Seveda ne.
5) Ali je primerno, da hodijo avtisti in gluhi v isto šolo v isti razred? Ne. Tudi jaz sem hudo proti temu a kaj naj?
7) Ali ne bi bilo primerneje, če bi država ustanovila poseben zavod samo za avtiste, kot pa da avtiste daje skupaj z gluhimi in naglušnimi? Se strinjam a če bi to storili bi ZGNL propadla in gluhi pa bi morali hoditi v redno šolo.
9) Kolikšen je v šolskem letu 2010/2011 delež avtistov med vsemi učenci in dijaki v ZGNL? Nazadnje sem bila tam 2 meseca nazaj. Bila sem priča ko sta se en gluh in avtist hudo pretepla in zelo smešno je bilo to, da je bil gluh na koncu kriv, avtist pa brez vzgojnih ukrepov.
11) Ali se v ZGNL avtisti z gluhimi sporazumevajo v znakovnem jeziku? Saj se sploh ne pogovarjajo med sabo. avtiste se bolj zase držijo, gluhi pa pravtako.
12) Ali gredo v ZGNL avtisti radi med gluhe? NE.
13) Ali se v ZGNL avtisti in gluhi skupaj igrajo? Seveda ne, če se kar naprej prepirajo.
14) Ali avtisti v ZGNL uživajo v šalah, ki jih zbijajo gluhi (kolikor vem, so avtisti precej slabo dovzetni za prenesen pomen besed in za šale)? Zato pa so pretep.
15) Ali avtisti v ZGNL uživajo v skupinskih športih – nogomet, rokomet, odbojka, košarka, s katerimi se gluhi zelo radi ukvarjajo? To pa ne bi vedela.
16) Kakšen je odnos avtistov do gluhih sošolcev v ZGNL? Slabo, zelo slabo ti res povem.
17) Kakšen je odnos gluhih do avtistov v ZGNL? Enako slabo.
18) Kako lahko ZGNL prilagodi pouk gluhim in obenem še avtistom? Gluhi in avtiste imajo poseben razred.
19) Kako v posameznih vzgojnih skupinah delujejo gluhi in avtisti skupaj? Ne.
20) Kako avtisti vplivajo na gluhe? Slabo, zakaj? Zato ker ko se nekaj zgodi npr: Avtist napade kakšnega mlajšega in učiteljica to vidi pa poskuša umiriti avtista, ta avtist na koncu odnese brez kazni in zato zadnje čase vse več je problemov od gluhih čes: Ja, mi vedno smo kaznovani za vsako malenkosti medtem ko avtisti odnesejo brez kazni pa take stavke ves čas govorijo.
21) Kako gluhi vplivajo na avtiste? Slabo.
Na tej šoli sem prišla, da bi se pozanimala kakšen je odnos z avtisti in gluhi. Res sem bila presenečena, da se sploh ne družijo, se ves čas kregajo in drug drugemu grdo pogledajo. Mislim, da je šola slaba ker šola bolj drži in bolj verjamejo avtiste. Ampak kaj naj naredijo gluhi? Naj postanejo avtisti? Nič. Počakajo lahko le, da gredo iz te šole. Meni je bilo že sram hoditi tja, komaj sem čakala, da so projekte končale.
Študentka.
Vprašanje 15.
Avtisti so individualisti v večini primerov, navadno ne gre za čiste oblike avtizma temveč za določene avtistične znake. Vsaj če se navede, da se avtist stepe /avtisti naj bi se izogibali telesnim kontaktom. Je pa kombinacija lahko v smislu tako avtizma kot gluhote.
In ta vprašanja ne žalijo nikogar, so direktna, le da bi bilo smiselno, da bi bila sprožena kje drugje.
In ti projekti bi se lahko razširili v strokovni članek, diskusijo, v nekaj, kar bi imelo v končni fazi smisel (ne le ocena projekta in pobeg iz šole) in tudi gluhi lahko kaj storijo. Vsi gluhi lahko, če imajo povprečen IQ obiskujejo v času današnje tehnologije pravzaprav običajno osnovno šolo. Sedanja šola pa bo predvidoma morala svoj program preoblikovati in delati v smislu integracije gluhih otrok v ostalo populacijo, morda pa se usposobiti za reševanje konfliktnih situacij med otroci z avtističnimi znaki in postopati v smislu prilagajanja avtistov na vsakodnevno življenje.
Kar se tiče kakovosti zavoda za gluhe, težko kaj rečem, ker sem se kot uporabnik srečal le z zdravstveno enoto, za katero pa moram žal povedati, da surdopedagogi, ki izvajajo rehabilitacijo oseb s polževim vsadkom (vsaj v mojem primeru) niso imeli kontakta s kliniko. Drugih delov zavoda pa žal ne morem oceniti. Zdi se mi samo, da je bilo v zadnjih letih, ko sem šel tja po opravkih (npr. po vrvico za polžev vsadek), v avli skoraj prazno v primerjavi s stanjem pred 14 leti… Zelo bi me veselilo tudi, če bi gospod iz podjetja Posluh za sluh delal tudi po 16. uri, saj s službo zaključim ob 15.30 in če grem pred tem časom ven, moram potem nadomeščati ure v službi.
Sem slišala, da se zaključuje obdobje sprejemanja avtistov. Skupno gluhim in slišečim uporabnikom vzgojno-izobraževalnih programov tam naj bi bile težave v govorni komunikaciji.
Mene pa zanima kaj več o njihovem vrtcu z vidika staršev otrok s polževim vsadkom. Prosim, če se lahko oglasi kdo od staršev in pove, kako je.
Hvala, LP
Avtor: Odgovori » 16 Mar 2011 21:30
Pozdravljen,
Iz osebnih izkušenj ti lahko kot starš otroka z avtističnimi motnjami , ki se šola v osnovni šoli ZGNL po mojih osebnih izkušnjah in vtisih ti bom na kratko poskusil odgovoriti na tvoja zastavljena vprašanja in dileme glede ZGNL.
Torej v Sloveniji je trenutno po mojih informacijah zelo malo inštitucij (specialistične zdravstvene ambulante, vzgojno – šolski zavodi ipd.) , ki imajo zaposlen kader z teoretičnimi in praktičnimi znanji za delo z avtističnimi otroci in ena od teh inštitucij je ZGNL. Ker imajo ponavadi avtisti diagnosticirane tudi govorne jezikovne motnje izražanja je verjetno smiselno da jih vkjučujejo v ZGNL , ki ima v svoji sestavi tudi zdravstveno enoto z logopedi, specialnimi pedagogi, psihologi ipd. Torej imajo vsi otroci, ki obiskujejo vrtec in šolo prednostno obravnavo oziroma predpisane terapije
v zdravstveni enoti ZGNL tudi v času vrtca in šolskega pouka. V vrtcu ZGNL je moj otrok obiskoval oddelek predšolske vzgoje , kjer je bil v oddelku z otroci z avtističnimi motnjami (do 6 otrok v oddelku z vzgojiteljico in pomočnico). V obdobju enega leta je v primerjavi z klasičnim vrtcem vidno napredoval v verbalni komunikaciji in drugih veščinah kjer je prej v razvoju zaostajal. Seveda pa je napredek pri otrocih z avtističnimi motnjami vedno različen in individualen. Tudi v osnovni šoli ZGNL je z leti napredoval v verbalni komunikaciji in
socialnih veščinah seveda počasi in po korakih pa vendar. Tudi osnovnošolsko znanje in veščine vsako leto nadgrajuje po prilagojenem šolskem programu kjer je v razredu z otroci z jezikovno avtističnimi motnjami. V vprašanjih omenjeni gluhi in naglušni otroci obiskujejo ločene oddelke vrtca in šole vendar so se v vrtcu otroci na igrišču tudi družijo med seboj brez večjih konfliktov (po mojih izkušnjah) kakor tudi v šolskem popoldanskem varstvu seveda pod nadzorom vzgojiteljev in učiteljev. Seveda pa tudi v ZGNL ni vse idealno, vendar pa se na trenutno stanje trudijo po najboljših močeh in je trenutno po mojem mnenju in izkušnjah trenutno najboljša izbira za otroke z diagnosticiranimi avtističnimi motnjami. Lep pozdrav.
Avtor: Odgovori » 16 Mar 2011 21:30
Pozdravljen,
Iz osebnih izkušenj ti lahko kot starš otroka z avtističnimi motnjami , ki se šola v osnovni šoli ZGNL po mojih osebnih izkušnjah in vtisih ti bom na kratko poskusil odgovoriti na tvoja zastavljena vprašanja in dileme glede ZGNL.
Torej v Sloveniji je trenutno po mojih informacijah zelo malo inštitucij (specialistične zdravstvene ambulante, vzgojno – šolski zavodi ipd.) , ki imajo zaposlen kader z teoretičnimi in praktičnimi znanji za delo z avtističnimi otroci in ena od teh inštitucij je ZGNL. Ker imajo ponavadi avtisti diagnosticirane tudi govorne jezikovne motnje izražanja je verjetno smiselno da jih vkjučujejo v ZGNL , ki ima v svoji sestavi tudi zdravstveno enoto z logopedi, specialnimi pedagogi, psihologi ipd. Torej imajo vsi otroci, ki obiskujejo vrtec in šolo prednostno obravnavo oziroma predpisane terapije
v zdravstveni enoti ZGNL tudi v času vrtca in šolskega pouka. V vrtcu ZGNL je moj otrok obiskoval oddelek predšolske vzgoje , kjer je bil v oddelku z otroci z avtističnimi motnjami (do 6 otrok v oddelku z vzgojiteljico in pomočnico). V obdobju enega leta je v primerjavi z klasičnim vrtcem vidno napredoval v verbalni komunikaciji in drugih veščinah kjer je prej v razvoju zaostajal. Seveda pa je napredek pri otrocih z avtističnimi motnjami vedno različen in individualen. Tudi v osnovni šoli ZGNL je z leti napredoval v verbalni komunikaciji in
socialnih veščinah seveda počasi in po korakih pa vendar. Tudi osnovnošolsko znanje in veščine vsako leto nadgrajuje po prilagojenem šolskem programu kjer je v razredu z otroci z jezikovno avtističnimi motnjami. V vprašanjih omenjeni gluhi in naglušni otroci obiskujejo ločene oddelke vrtca in šole vendar so se v vrtcu otroci na igrišču tudi družijo med seboj brez večjih konfliktov (po mojih izkušnjah) kakor tudi v šolskem popoldanskem varstvu seveda pod nadzorom vzgojiteljev in učiteljev. Seveda pa tudi v ZGNL ni vse idealno, vendar pa se na trenutno stanje trudijo po najboljših močeh in je trenutno po mojem mnenju in izkušnjah trenutno najboljša izbira za otroke z diagnosticiranimi avtističnimi motnjami. Lep pozdrav.
Spoštovani,
glede otrok s polžkovim vsadkom, je vsekakor dobrodošla zgodnja obravnava v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, predvsem s socialnega vidika in s strani surdo treningov. Prav tako je slovenski znakovni jezik v praksi za otroke s PV zelo pozitivna opora pri gradnji jezika, samopodobe in identitete. Otrok s PV ob kretnji lahko hitreje napreduje, ker ima ves čas vizualno oporo za komunikacijo.
Lep pozdrav!
skupina na FB “Polžev vsadek – izkušnje” je res uporabna. Tam sta še “GOS – Gluhi otroci in starši gluhih otrok” in “MNPV – Mladi naglušni in uporabniki pv”
Na ZGNL bo letošnja Šola za starše 19-20.4., sreda popoldne, četrtek dopoldne. http://www.zgnl.si/vrtec/ Lansko leto so povedali razne uporabne stvari, predstavijo tudi vrtec.
