Ker delam z gluhimi, občasno zaidem tudi na ta forum in moram priznati, da me je zgornji post najprej presenetil, potem pa sem se začela na ves glas smejati. Očitno so se dijaki malce pošalili s tabo, če so ti dali take informacije.

V ljubljanski Zavodu je tako:
1. dijaki imajo domača branja (že v OŠ jih imajo)
2. učitelji pri pouku uporabljajo enake učbenike kot v rednih šolah (saj gre za šolo z enakovrednim izobrazbenim standardom, le izvajanje je prilagojeno. Prilagojeno izvajanje pa pomeni prilagoditve pri podajanju snovi, ne pri količini ali zahtevnosti snovi). Edina izjema so predmeti, kjer učbenikov sploh ni in pri katerih imajo skripte namesto učbenikov tudi v rednih šolah z enakim programom – npr praksa.
3. dijaki pišejo spise tako v osnovni kot v srednji šoli in tako pri slovenskem kot pri angleškem jeziku, občasno tudi pri komunikaciji.
4. upoštevajo se prilagoditve, ki so predpisane tudi na maturi. Slovnica se pri pouku jezika seveda ocenjuje.
5. dijaki pri vseh predmetih pridobijo tudi pisno oceno (v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja).

V prihodnje pa ne bodi tako naiven – naši dijaki imajo odličen smisel za humor in se včasih radi malce pošalijo. Sploh s tistimi, za katere vidijo, da jim bodo takoj nasedli.

Učiteljica.
Mene pa potem čisto preprosto zanima kako to, da se na forumu pojavljajo teksti, ki so na zelo nizkem nivoju pisane sposobnosti?
To so npr. besedila, ki so pod nivojem učenca v običajni OŠ, lahko kot primerjavo navedem v 4 ali 5 razredu devetletke.
Predvidevam namreč, da je kar nekaj oseb s foruma verjetno obiskovalo šolo v ZGN.
Poleg tega pa vsi ki so gluhi tudi ne znajo kretati in kot vemo je kretanje besedno dokaj skromen jezik v primerjavi z govorjeno besedo.
Ne vem zakaj bi bilo tako skrivnostno navesti, da so razlike. Ker verjamem da so. Ker je tudi veliko težje spremljati pouk kot gluha oseba in ker menim, da je okolje otrok, ki so gluhi pogosto nerazumevajoče in si v današnji naglici ne vzame dovolj časa za komunikacijo.

dada2, moram priznati, da tudi tvojega sporočila ne razumem popolnoma:

‘Ne vem zakaj bi bilo tako skrivnostno navesti, da so razlike.’

O kakšnih razlikah pravzaprav govoriš? Program zavodov in program rednih šol se ne razlikuje, zahteve po znanju so enake. Edina razlika je v izvajanju tega programa (v načinu, kako učencem podamo snov – npr uporaba znakovnega jezika in podobno)

Če imaš v mislih razlike pri pismenosti – Za gluhe je pot opismenjevanja res težja, nikakor pa niso že vnaprej obsojeni na neuspeh. Trditi kaj takega bi pomenilo, da imam gluhe za neumne. Kar pa niti slučajno ni res.

Kot učiteljico pa me zanima, zakaj meniš, da gluha oseba težje spremlja pouk v znakovnem jeziku (pod pogojem, da ta jezik obvlada) kot pa slišeča oseba običajen pouk. Po mojem mnenju je stvar primerljiva, saj gre v obeh primerih za komunikacijo v jeziku, ki ga oseba obvlada in pretok znanja ni oviran ali onemogočen. Zapiske za lažje utrjevanje doma pa si tako ali tako naredi vsak sam s pomočjo knjige in materialov, ki jih razdeli učitelj (ne med razlago). Kje ti vidiš možne ovire in kako bi se lahko pri pouku še bolj prilagodili učencem?

Zelo koncizen tekst. Dodelan, olepšan. Mojstrsko obvladovanje retorike.

Vendar po večkratnem branju nekatere reči padejo v oči.

Eno je program, drugo so rezultati.
Papir oz program prenese marsikaj, kakšni so pa dejanski rezultati, je druga maša.

Nadalje. Ali je drugačen način podajanja snovi enakovreden, in to v smislu, da so rezultati identični? A je znanje in usposobljenost za življenje enako kot v običajni šoli, tu je kleč oz glavno vprašanje.
Pismenost (opismenjevanje) je šele začetek izobraževanja.

Nadalje,
nedvomno je znakovni jezik zelo izpopolnjen, s številnimi finesami. Menim da ga ljudje zelo različno obvladajo.
Koliko ga obvlada povprečen šolar med šolanjem in to v prvih in zadnjih razredih OŠ. A obvlada vse finese in nianse jezika? Če jih obvlada, po moje nedvomno nima težav s spremljanjem pouka in z izobraževanjem.

To da gre za pretok znanja v jeziku, ki ga človek obvlada je dvorezno, saj ni nikakršne garancije da je pretok (količina znanja) v učenca v obeh primerih enak. Dejavnik je verjetno obvladovanje jezija, besedni zaklad.

Koliko je pa osnovnošolec sposoben samostojnega učenja doma, brez pomoči staršev ali vzgojiteljev, je pa drugo vprašanje.
Očitno vsi od prvega razreda dalje doma študirajo, delajo izpiske, berejo priporočeno literaturo…
Saj jeko v sanjah. Sanjski svet.
V bistvu so pol gluhi šolarji še boljši kot povprečni ostali.

Z trditvijo o humorju gluhih otrok, ki komaj čakaj, da se iz nekoga ponorčujejo, oz zavedejo, in to pri ključnih rečeh zanje (izobraževanje) se ne strinjam.

Biti učitelj nekaj pomeni.
Včasih je bilo to le znanje in avtoriteta.
Verjetno pa je biti učitel nekaj več, kotle to.

Ampak,
danes smo postali mezdni delavci. In je biti sodnik, učitelj, medicinski tehnik… nič.
Če je nekje pisalo, da ima sodnik okoli dobrih 1000 evrov plače.

Danes je alfa in omega biti manager in podjetnik.
Vse ostalo je suha veja.

Ne morem namreč verjet, da so tako…

Mihau, te bom kar citirala, ker je tako lažje odgovarjati:

‘Eno je program, drugo so rezultati.’

Se strinjam. Zato pa je nujno najprej razčistiti, o čem se sploh pogovarjamo. Če govorimo o programu – ni razlik. Če govorimo o rezultatih, razlike obstajajo, v glavnem zaradi težav pri komunikaciji in slabše pismenosti.

‘Koliko je pa osnovnošolec sposoben samostojnega učenja doma, brez pomoči staršev ali vzgojiteljev, je pa drugo vprašanje.’

Enako kot pri slišečih.

‘Z trditvijo o humorju gluhih otrok, ki komaj čakaj, da se iz nekoga ponorčujejo, oz zavedejo, in to pri ključnih rečeh zanje (izobraževanje) se ne strinjam. ‘

Kako pa si potem razlagaš njihove trditve? Jaz iz prve roke vem, da morajo pisati spise in da imajo domača branja. Morda sem res naivna, ampak raje verjamem, da so se pošalili kot pa da bi jih označila za lažnivce in barabe.

‘To da gre za pretok znanja v jeziku, ki ga človek obvlada je dvorezno, saj ni nikakršne garancije da je pretok (količina znanja) v učenca v obeh primerih enak. Dejavnik je verjetno obvladovanje jezija, besedni zaklad.’

Seveda. Če dijak ne razume besed, tudi same snovi ne bo mogel razumeti, pa naj gre za gluhega ali za slišečega dijaka.

‘Nadalje, nedvomno je znakovni jezik zelo izpopolnjen, s številnimi finesami. Menim da ga ljudje zelo različno obvladajo. Koliko ga obvlada povprečen šolar med šolanjem in to v prvih in zadnjih razredih OŠ. A obvlada vse finese in nianse jezika?’

To je eden večjih problemov. Nujno bi bilo uvesti pospešeno učenje jezika (slovenskega ali znakovnega, odvisno od stopnje naglušnosti/gluhote/polževega vsadka) še preden otrok pride v šolo.

Ponavljam pa svoje vprašanje: Kje ti vidiš možne ovire in kako bi se lahko pri pouku še bolj prilagodili učencem?
Pa ne misli, da te zafrkavam, ravno nasprotno – všeč mi je, da imava tako konstruktivno debato, iz katere se lahko tudi kaj novega naučim.

Učiteljica pozdravljena!!

Dovolite,da bi Vas nekaj vprašal….

Sam sem obiskoval CKSG Maribor,8.razred sem končal leta 1981!!
Se pa zelo spominjam šolanja…
Takoj po končani OŠ sem šel v srednjo kemijsko šolo v Ruše in več kot uspešno končal!
In ker ste vi učiteljica v Zavodu(pred kratkim 3 krat obiskal Zavod in srečal zelo prijazne učiteljice) bi rad obrazložitev z vaše strani!!

Sami veste,da je velika razlika med “specialno” OŠ in posebno OŠ še posebno trije POŠ za gluhe in naglušne!!Pa ne zato,da so v “specialni” OŠ slišeči in da gluhi imajo svoje šole!!Ampak nekaj drugega….

Gre se za “težavnost” učnih tem,če razumete za kaj se gre…

Lani sem se pogovarjal z mojo nekdanjo “tovarišico”(je že v pokoju) o tem češ,da je (in sem siguren) težavnost v POŠ učnih tem zelo lahka!!
Ogromno razlike pri učnih temah je med OŠ in POŠ za gluhe in naglušne!!
Imam dve hčerki in sta slišeči in starejša hči hodi v 7.razred OŠ in že pri njej vidim,da je težavnost učnih tem takšna kot se spodobi medtem ko je v POŠ za gluhe in naglušne osebe za približno 75% manj težavnosti(pri vseh predmetih)!!
To sem sam občutil ko sem prestopil iz POŠ v kemijsko šolo in v začetku šolanja sem imel težave zaradi njihovega načina učenja in višje
zahtevnosti pri učnih temah(več učenja-tudi iz šolkih knjig)!!Seveda pa sem te težave že “odstranil” in na koncu bil vedno ocenjen z dobrim uspehom!!

Vprašanje se pa glasi:
1.) Kolikšna je po vašem zahtevnost učnih tem na Zavodu?
2.) Ali se da za vsaj 25% povišati zahtevnost učnih tem kar bi učencem olajšalo učenje v srednji šoli?

Upam,da ste razumeli kaj sem mislil!!

Lp

Za začetek bi rekel, da očitno le ni vsem učiteljem vseeno kako pripravijo svoje učence za življenje oz nadalnje šolanje.

In zgolj zato pišem spodnji odstavek (pa še da ne bo rečeno, da nič ne predlagam ampak zgol šimfarim).

Kot drugo bi rekel, da je po mojem potrebno predvsem delati s starši. Pa to ne samo roditeljski sestanki ampak npr 1- 2 uri tedensko, da se staršem predoči kaj se otroci uče, da jim lahko pomagajo. In da si starši razjasnijo vprašanja, na katera otroku ne znajo odgovoriti.
Seveda je razlika glede na to, a so tudi starši gluhi in tudi glede na njihovo izobrazbo in predvsem bistrost (šola je dons zlo zahtevna).
Če s starši ne gre bi morali imeti ti otroci nekakšne izvenšolske mentorje, na katere se bi obračali po pomoč (npr preko javnih del zaposleni pedagogi, psihologi etc).
Staršem bi rekel le to, da je imeti otroka zelo odgovorno delo, ne pa zgolj dol se dati. da ne boste rojevali zgolj ceneno delovno silo (kot so v srednejm veku tlačane, hlapce in dekle). (eni pravijo da se zgodovina ponavlja. Kdo bi vedel.)

Kot tretje in ne nazadnje pa bi dejal, da sem očitno imel prav. Kar se jasno vidi iz posta gospe učiteljice. (pa ne mislim tle na humor gluhe dece ampak na ostalo).

RobertH,
na srečo se je od časov, ko ste vi končali OŠ, marsikaj spremenilo. Težko pa bi ocenila zahtevnost učnih tem na Zavodu, ker je precej odvisno tudi od sposobnosti samih učencev (tako kot v rednih osnovnih šolah ima tudi naša devetletka nivojsko učenje).
Moram še malo razmisliti o tem, pa vam javim, prav?

Mihau,
seveda nam ni vseeno. Cilj vsakega učitelja je to, da otroke čimbolje pripravi za naprej. Ni ga lepšega občutka kot takrat, ko te pridejo bivši učenci obiskat in ti povejo, da so končali šolo (ali srednjo ali pa fakulteto, to sploh ni važno) in da jim je v življenju dobro. Kolegico je enkrat obiskala bivša učenka in ji pripeljala pokazat moža in otroka. Učiteljica je bila tako vesela in ponosna, da sploh ni našla besed.

Ideja o delavnicah za starše je odlična in te potekajo že nekaj let, žal pa ni pravega odziva. Morda je krivo tudi to, da imamo na Zavodu otroke iz cele Slovenije, pa nekateri starši ne morejo priti, drugi imajo morda ravno takrat službo, tretjim pa se zdijo delavnice nepotrebne.

Tudi ‘mentorje’ že imamo in sicer v obliki prostovoljcev (srednješolcev in študentov). Se pa strinjam, da bi bilo bolje, če bi šlo za zaposlitev preko javnih del, saj precej prostovoljcev v času izpitov neha obiskovati ‘svojega’ učenca.

‘Staršem bi rekel le to, da je imeti otroka zelo odgovorno delo, ne pa zgolj dol se dati. da ne boste rojevali zgolj ceneno delovno silo (kot so v srednejm veku tlačane, hlapce in dekle). (eni pravijo da se zgodovina ponavlja. Kdo bi vedel.)’

Moram priznati, da se popolnoma strinjam. Starševstvo je tudi sprejemanje odgovornosti za otroka, ne samo to, da ga spravimo na svet. Staršem pa tega kljub vsemu raje ne bom govorila, da ne bo kdo še inšpekcijo poklical, ha, ha (saj veste, kako smo vsi občutljivi, če nam kdo kritizira naše starševske sposobnosti).

Videl sem, da sem izumljal toplo vodo. S svojimi predlogi.
Sem pa dodal še post o vrtcih, pa sem pozabol spodaj zračunat tiste logaritme, zato je šel post v nič, naknadno pa se mi ni dalo še enkrat tipkat.

Bi dodal le eno reč v zvezi z Vašim postom, in to v zvezi z mentorji in delavnicami.

Otrok ni lastnina staršev. Je oseba. In prej ali slej bo moral živeti svoje življenje.
In država bi morala poskrbeti za otroka, če starši svoje funkcije ne opravljajo, ker jo nočejo ali ne zmorejo.

Sam na zastonjkarstvo študentarije ne dam nič.
Jasno bi se moralo vedeti, kateri mentor je zadolžen za otroka. Spremljat bi moral rast, tekom šolskega leta in tekom študijskih let.
Sem ziher, da je dosti brezposelnih učiteljev, pedagogov, psihologov, računalničarjev socialnih delavcev in slično, ki bi bili pripravljeni v okviru javnih del skrbeti za šolsko pot takega otroka.
Eni za gluhe, drugi za slepe…
Horuk delavnice niso dovolj. Potrebno je bedet med celim študijskim letom in to bolje zmore mentor, poklicen, plačan Vsaj zvečine.
Menim, da se bi denar, ki bi ga država vložila v to, 10x povrnil.
Nadalje bi imeli ti javni delavci službo… i strokovnost bi bila zagotovljena.

ne vem zakaj tolmač ja, mentor pa ne.

Seveda je večina bolj navdušena da se daje denar za vrhunske hendikepirane športnike, za olimpijade in slično.

Kdo gor plača, oz potegne takratko je jasno, zato tega ne bi zapisal.

To delo s starši, delavnice etc, je verjetno bolj bažno v predšolskem obdobju.
Mentorji pa v OŠ.

Da karikiram.
Ni vse v denarju, za človeka.
Za opice pa so banane glavne.
Lep pozdrav.

Miha Ukinjeni!

V ZGNL ne le, da ne izobražujejo gluhih otrok, tudi vzgajajo jih ne! Ali veš, da gluhi učenci in dijaki ZGNL zagrešijo ogromno kriminalnih dejanj? Ali veš, da gluhi iz ZGNL pretepajo slišeče, ki hodijo po ulici mimo ZGNL? Ali veš, da iz gluhih, ki se šolajo v ZGNL, nastanejo alkoholiki in narkomani?

Hoteli ste amerikanizacijo oz ameriko v SLO in jo imate.

Človek človeku volk. V sreči in nesreči si sam.
Hočeš kri (transfuzija), plačaj jo.
Hočeš pomoč, plačaj jo.
Sem že zapisal, da na volitvah odločaš le o temu, kdo ti bo iz denarnice denar jemal, tiho pa boš moral biti v vsakem primeru (čene bo pendrek pel aleluja)

Zakaj bi bila gluha populacija boljša kot slišoča?
A mislite da med slišočimi ni nasilja?

Po ameriškem zgledu smo že dobili anonimnost. Še taka baraba (npr tatovi kipov) se skriva za anonimnostjo, zasebnostjo,častjo.
Žrtev pa z imenom in priimkom sliko, kolkokrat in na kakšen način so jo posilili ali krepnili….
Edino kar še nimamo, pa jih počasi uvajamo, so drakonske kazni.
Kri za kri, zob za zob.

Alko, droga, nasilje aids. To je amerika.
Hoteli ste to in imate.

Med gluhimi pa pričakujete, da bo nekdo uraden skrbel za nas ko za kočevske medvede.

Vsak je sam. In poskrbeti mora zase. Čene si je sam kriv.
To je danes moto.
Kaka zveza pa vzgoja. To je passe.

Žal ima mihel tu korenine. Tu sem med tujci. Veliko raje bi mihel mel korenine v skandinaviji, novi zelandiji, manj pa v avstraliji, kanadi.
Žal sem tu med vami. Butalski dvorni norec.
Tuga prihodnjih dni in predvsem noči.

Miha, povej mi, kdo in kdaj je hotel Amerikanizacijo oz. Ameriko v Sloveniji? Jaz nisem nikoli hotel Amerike oz. amerikanizacije v Sloveniji, ravno nasprotno, želel sem si boljše čase, lepše čase, a nikakor ne Amerike, ker Amerika nasilje, Amerika streljanje, Amerika vse slabo za človeka a vse najboljše za posel. Ne, Amerike pa ne!

Miha, ali mi lahko prosim poveš, kdaj je bilo v Sloveniji bolje, kot je zdaj? Jaz ne vem, da bi kdajkoli bilo bolje, kvečjemu slabše.

Je bilo bolje kot danes v času, ko smo še živeli v Karantaniji, torej v času, ki mu danes zgodovinarji pravijo mračni srednji vek?

Ali je mogoče bilo bolje kot danes v času visokega srednjega veka (od 10. do 14. stoletja), ko so vladali fevdalni družbeni odnosi in so morali ljudje hoditi na tlako? Bi rad bil tlačan?

Ali je bilo mogoče bolje kot danes v času nastajanja kapitalizma in kasneje v času nastajanja prve industrije, ko so morali delavci brez vsakih pravic delati 16 ur na dan in so bili odpuščeni iz razlogov, zaradi katerih si danes še zamišljati ne moremo, da bi bili odpuščeni? In ko so ljudje mesečno (tedensko ali dnevno) prejemali mezdo, ki jim ni zadoščala niti za njihovo dostojno preživetje, kaj šele za preživetje otrok? Ali ti bilo vredu, če bi te zaradi včlanitve v sindikat ubili?

Ali je bilo mogoče bolje kot danes v času med prvo svetovno vojno, ko so ljudje trepetali za svoja življenja?

Ali je bilo mogoče bolje kot danes v času med obema vojnama, ko so bili delavci še vedno neusmiljeno izkoriščani, mnogo bolj kot danes?

Ali je bilo mogoče bolje kot danes v času druge svetovne vojne, ko so neusmiljeno pobijali Žide, Rome, itd, samo zato, ker so bili Židi, Romi, itd, poleg tega pa je v plinskih celicah končalo tudi veliko invalidov?

Ali je bilo mogoče bolje kot danes v času komunistične Jugoslavije (1945 – 1990), ko so najprej zmagoviti partizani pobili vse, ki se niso borili s partizani, pozneje pa so komunistični veljaki kradli tujo lastnino in vsem, ki niso bili v partizanih zagrenjevali življenje? Ali je bilo fino, ko si šel na Goli otok samo zato, ker tvoj oče ni bil partizan? Ali je bilo fino, da smo imeli hiperinflacijo, da v trgovini nisi mogel dobiti kruha in mleka ali pa je bilo to tako slabe kakovosti, da si ga raje dal prašiču, kot da si ga sam pojedel/popil? Ali je bilo fino, ko si moral za pol zdravil iti v tujino, pri tem pa tvegal, da te dobijo pri švercanju na meji? Ali je bilo bolje kot danes to, da so vsakogar, ki si je na ulici drznil prositi za denar, avtomatično zaprli za več let v zapor? Je bilo to fino, ko je komunistična oblast dosegla, da je postal človek človeku tiger in ne zgolj volk?

Torej, še enkrat: Kdaj je bilo v Sloveniji bolje, kot je danes? Kdaj v Sloveniji nismo imeli “amerikanizacije oz. Amerike”? Edino to vem, da pred 50 in več leti nismo toliko uporabljali angleških besed v javnem in zasebnem življenju. Smo pa toliko več uporabljali nemške besede in te so prav tako tuje kot angleške… Res pa je, da smo bili več kot 1000 let del držav, kjer se je večinsko govoril nemški jezik… Toda ta trend, da se čedalje več uporablja angleščina, je prisoten tudi drugod po svetu (zunaj angleško govorečih dežel) in ne le pri nas… Drugih oblik amerikanizacije pa pri nas ne vidim.

Miha, opiši mi rajsko deželico, v kateri se govori slovensko in v kateri se je živelo, in si mogoče tudi ti živel, ko je bilo bolje kot je danes. Jaz takšno deželico žal poznam le iz pravljic.

Vem pa za zahodno in severnoevropske dežele, kjer se je in se še živi mnogo bolje kot pri nas… Tam je človek veliko več vreden kot pri nas, z invalidi delajo veliko lepše kot pri nas, tam imajo tudi gluhi pravico do invalidnine, delavci imajo več pravic in več socialne varnosti kot pri nas, države so bolj socialne kot je naša. Nenazadnje pa nobena od teh držav, o katerih govorim v tem odstavku, ni nikoli bila komunistična, nikoli ni bila socialistična.

Ne bom komentiral, čeprav se s tvojim postom ne strinjam in širiš neresnice.

Glede skandinavije se pa strinjam.
Vendar skandinavije še dolgo (nikoli?) ne bo tukaj, če sploh kdaj bo. In verjetno je ne bo.

In mihel je že večkrat zapisal da se ima bolje kot se je imel v jugi.
Če pa velja to tud za ostale lahko sam vidiš. Zgolj za manjšino velja.
Poglej penzije, plače, cene…

Kaj ti pomaga da lahko greš v celovec kupit, če nimaš denarja?

Žal gre verjetno še na slabše. Boš tekmoval s kitajci, indijci, filipinci romuni…

Kako pa naj jaz vem, kako je bilo v Jugi, ko sem pa rojen decembra leta 1990?

Oprosti, ampak si primer človeka z oprano glavo, in se ne zavedaš, da je resnič več, ker je vse subjektivno.
Sam se imam bolje, tako kot v SLO se nisem prej nikoli imel.
Velika večina pa je prej imela cel kup ugodnosti.
Lahko so lenarili cele dneve, v službi so lahko gledali samo v zrak, pa ni bilo nikakršnega tveganja, da bi jo izgubili.
Imeli so počitniške domove, skoro zastonj stanovanjeske kredite, pokojnine, šole zastojn, zdravstveno zavarovanje v celoti, lahko so zlorabljali bolniško in doma delali na kmetiji, otrok od največjega reveža iz zadnjega kotička slovenije je lahko dosštudiral v rednega profesorja na faksu, invalidi so bili zaščiteni kot polhi…
Marsikdo je na koncu šihra reku: danes sem tako malo naredil, da si niti za vodo nisem zaslužil. Ali pa: ne morejo me tako malo plačati, kot lahko malo naredim….

Fičfiriči so se včlanjevali v stranko zato da so lahko kam prilezli. In to od precednika navzdol. In so uničili državo.
Tako kot se je delalo, bi vsak sistem uničili, tudi ZDA. Pa skandinavijo. Tam je treba delat, ne pa sam sesat korist od družbe.
Bila je uravnilovka. Delali smo za jugo, ki je bila nonstop nerazvita, pa tudi v slo je bila uravnilovka. Sam sem z faksom zaslužil 100 do 150 evrov. Drugi so pa dobili neke interne kvalifikacije, in ta čas jim je štel v pokojninsko dobo….
Ni da ti bi našteval.
Leni, bedasti folk je živel v raju, nirvani. NIKOLI VEČ JIM NE BO TAKO LEPO, lenuhom.
In prostovoljno so sestopili iz raja, zaradi jabolka in kače.
Sami so hoteli, sami naj imajo.
So bile svinjarije in skrivanja, ampak so pa bile tudi dobre reči, in folk se je odpovedal vsemu.
Naj pač živijo v prihodnosti na nivoju kitajcev indijcev romunov…
Bedakom ni pomoči.

Žal se tudi v demokraciji sračka, in voz gre po miheljnovi presoji navzdol. Pa ni potrebno, da je tako.

Prej smo meli kao komuniste, zdaj pa kao neoliberalce, pa mladoekonomiste, plonkarje ameriškega sistema, militariste….
Sam glej kako je z delnicami in borzo. Najprej psihoza nakupov in vse rase, pol pa psihoza prodaje in ljudje zgubljajo. Eni so pravočasno reagirali in si napolnili žepe, drugi so pa celo kredite najeli, da so sodelovali v ti kolektivni psihozi, nekakšnih pričakovanj.
Nismo več ljudje (človek) ampak potrošniki in davkoplačevalci. Pa saj ti ne bo potegnilo v čem je razlika.
Skratka, ni da bi komentiral.
Bi pa o vseh točkah kar si zapisal imel kaj za povedat, oz za osvetlit z drugega zornega kota.
Pa ne bom, ker mi dol visi.
Vsak ima pravico biti butast in gor plačat.
Skratka, resnic je več in ni rečeno, da je resnica, ki ti jo prodajajo najbolj objektivna tudi za druge.

Treba je mislit in poskrbet zase na tem titaniku civilizacije.

Kako pa naj jaz vem, kako je bilo v Jugi, ko sem pa rojen decembra leta 1990?

Mamico in ateka vprašaj ali pa babice in dedeke…..

Pri zgodovini smo se o jugoslaviji učili tisto, kar sem zgoraj napisal. Tudi starša (mama in ata) sta mi o Jugoslaviji povedala isto. Ne vem, če bi mi lahko povedala kaj drugega, saj je režim mojemu očetu, ko je bil še čisto majhen, ubil očka, meni pa dedka. Meni je kar prav, da tega režima danes ni več. 100 % zdravstveno zavarovanje pa imam, saj nič ne plačujem. Tudi ti, Miha, si, ko si bil otrok, imel 100 % zavarovanje, tako kot vsi otroci. Tvoja mama in ata sta pa sigurno morala kaj doplačevati…

Zdaj mi je bolj jasno. Pač prenašaš zamere svojih staršev v prihodnost.

Očka in dedek je zgolj ena oseba. Zato prosim ne piši, da so ubili dva.

Nadalje bi ti rekel le to.
Nikogar ne oravičujem.

To so bili drugi časi, druge razmere, drugačni ljudje, drugače so razmišljaji. Polno je bilo zamer sovraštva in maščevanja.

Vojni so navdnim ljudem vsilili. Napumpali so jih da so sovražili drugačne.
Vsaj drugo vojno se je dalo preprečiti. Pa ni bilo nikomur v interesu. In v takem obdoblju izplavajo na površino podgane.

Borili so se ljudje za tuje interese. Poteptana so bila vsa človeška pravila : pobijanje otrok, bolnikov, drugih ras…
In to vzvudi toliko jeze, maščevalnosti, zagrenjenosti, da se 20 let ne umiri.
In manipulanti to izrabijo, ta gnev množic.
Ampak zato ne dajaj vse v isti koš.
In ni prav, da so te starši zaznamovali s sovraštvom za naprej.
Zo mi tu ni več prijetno.

Kako pa misliš, da so mihelnovi predniki živeli pred prvo vojno in med obema?
Kaj so imeli za dati v usta.
Koliko mojih je šlo za kruhom čez ocean in je izginila vsaka sled?
Kako so bili zdravstveno zavarovani? Njihovi otroci so cepali ko muhe. Ne pa 100%

Pustiva to.
Če pač hočeš prenesi sovraštvo in zamere še na svoje vnuke.

Mihelni prepirlivci dol visite, vsi. Eni in drugi.
Bogi jaz med vami, skreganci.
Padate tud na vsako finto in floskulo.

Kaj ima zgodovina politike z izobraževanjem gluhih? Res vas ne razumem, zakaj kritizirate in se kregate vsevprek… tu ne vidim povezave, če pa obstaja, velja za vse veje izobraževanja, ne le za gluhe.

Kar pa zadeva razlike med programi za gluhe ter slišeče, vam povem, da kake posebne razlike ni. Osebno sem gluha oseba, dolgo nazaj sem bil nekaj časa na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani vse do drugega razreda, bil sem eden najboljših v razredu. Tretji razred in vse druge sem izdelal na lokalni osnovni šoli med slišečimi, kjer je moj uspeh vidno padel zaradi prilagajanja svetu slišečih.

Če zdaj pogledam na učno snov, ne morem reči, da je snov za prvi in drugi razred kaj posebnega, na čimer bi lahko delal razlike. Vendar se dobro spomnim nekega dogodka. Živel sem pri tuji družini, ki me je vzela k sebi za čas izobraževanja na Zavodu. Imeli so sina mojih let; dobro se spomnim, kako je imel težave s poštevanko ter množenjem. To sem že obvladal, zato sem mu pomagal. Kako so ga takrat kregali, češ kako je neumen da celo jaz obvladam.

Toliko o razlikah med učnimi snovmi…

Še to, kot lahko vidite, z mojo slovnico ni nič narobe; no, skoraj nič. V osnovni šoli sem bil med najbolj uspešnimi pisci spisov ter matematiki. Udeležil sem se kar nekaj tekmovanj iz matematike ter logike. To je bilo sicer na slišeči osnovni šoli, vendar sem imel dobre temelje za to znanje, ki sem jih pridobil na Zavodu. Še dobro se spomnim ‘tovarišic’ iz predšole ter prvih dveh razredov osnovne šole. Sploh najboljše so bile.

Sedaj pa, ko sem odrasel, lahko pokažem zgolj povprečno srednješolsko izobrazbo, študij sem pustil in imam samo eno leto delovnih izkušenj pri 27 letih. Od tretjega razreda sem bil gluh učenec na slišečih šolah. Nikoli se nisem povsem vključil, imel sem nekaj uspehov, vendar mi prav nič ne pomagajo zdaj, ko sem tako rekoč ujet in izoliran med dvema svetovoma: gluhih ter slišečih.

Mogoče se nisem dovolj potrudil… mogoče se drugi niso potrudili zame. Kar je, je. Sedaj se prebijam skozi življenje brez volje in cilja.

Ni problem v izobrazbi… na Zavodu dajo gojencem vse, kar je potrebno. Problem je v tem, kako se vključimo v okolje… namreč počutil sem se kot del Zavoda, tisto življenje je bilo ta pravo, potem so me pa premestili na slišečo šolo, kjer se nisem več počutil tako.

Ah, dosti besed od mene. Lepo se imejte.

Kot sem že prej dejala, vrnite se k študiju, izberite nekaj, kar vas veseli, vključite nekdanje mobilne pedagoge ali svetovalno službo na zavodu, da vam pomaga. Prijavite potrebo po uporabi znakovnega jezika, da pridobite pravico do tolmača, ki ga boste imeli na fakulteti in vsa potreba potrdila. Pri 27 letih je ravno pravi čas, da stare račune zaključite:-)!
Pišite mi email, če vas kaj več zanima.
Lp!