nekaj vprašanj
Pozdravljeni!
Verjetno se nas ne spomnite več, zato naj navedem nekaj podatkov; naš fantič se je rodil v začetku junija v 31 4/7. Potreboval je CPAP in kasneje brčice z malo dodatka kisika. Imel je precej težek porod, ker je rodil nekako z medenično nožno vstavo, zato je imel tudi slabši apgar (4,5). Dobil je tudi AB zaradi moje prve izkušnje s SGB bakterijo.
Porodna teža je bila 1720 (najnižja 1620g) in velikost 45cm.
Zdaj je naš fantič star 2 meseca, korigirano 5 dni (PDP 1.8.). Tehta 3640g, velik je 53 cm.
Je polno dojen, to se je zgodilo kmalu po prihodu domov. V razvojni je bil ocenjen optimalen nevrološki status, upam, da tako tudi ostane.
Na EINT ste bili naša zdravnica vi.
Zdaj pa vprašanja:
1. Kdaj lahko našega fantička popestuje še kdo drug razen naju s partnerjem (pod pogojem da je zdrav seveda) in z ustreznim hendlingom?
2. Veliko časa preživimo zunaj z vozičkom, tudi previjava in dojiva se zunaj. Nekateri mi pravijo, da morda malo pretiravam, da bi ga morala bolj paziti. Morda res malo pogosto pozabim, da je bil precej prezgodaj rojen, pa vendar mislim,da mu bivanje zunaj ne more škoditi. Se morda motim? Naj poudarim, da se striktno izogibam zaprtim prostorom, ne hodim v trgovino, tudi v šoping centre ne, obiskov se izogibamo tako doma, kot tudi pri drugih.
3. Kdaj se načeloma pojavijo prvi znaki, ki bi kazali na posledice nedonošenosti (težje okvare pri otroku ali bolezni povezane s prezgodnjim rojstvom)? Sicer mi je bilo rečeno, da je minimalna možnost za to (UZ možganov je bil bp), pa vendar me vseeno malo skrbi (predvsem CP in podobne zadeve).
4. KRČI: nekateri pravijo, da se šteje kronološka starost, drugi pa korigirana. Kaj je prav? Namreč našega fantka so v zadnjem tednu pričeli bolj intenzivno mučiti krči, ki ga kako uro po hranjenju prebudijo tako, da joka in ga potolaži le dojenje. Dudo redkokdaj sprejme. Meni pa se zdi, da je to potem začaran krog, ko ga spet podojim in čez kako uro do uro in pol je spet podobna situacija. Sicer mislim, da pri kolikah še nismo, saj ga dojenje popolnoma zadovolji, je pa precej naporno, sploh ponoči. Kako je s krči pri nedonošenčkih? Pojavilo se mu je tudi nekoliko sluzi v blatu in občasno je nekoliko zelenkaste barve – verjetno znaki krčev. Bi morala na kako dieto? Kako mu lahko pomagam in kdaj naj bi krči izzveneli?
5. Naš fantek ima skoraj 4 leta staro sestrico, ki ji prepariramo možgane z umivanjem rok in preprečevanjem bližnjih dotikov. Seveda ji je velikokrat zelo hudo, rada bi ga popestovala, meni pa je tudi precej zoprno, ko ji stalno govorim ne ne ne. Kdaj bi ji ga lahko dala v naročje pod nadzorom? Trenutno ni v vrtcu, si kar pridno umiva roke, ji je pa težko vedno preprečiti, da ga ne bi prijela za rokice ali mu dala poljubček na lička, ker ga ima izredno rada in je strašno ponosna, da je velika sestrica. Koliko ji lahko pustimo, da bo še dovolj varno za zdravje fantička?
Nanizala sem kar nekaj vprašanj in vesela bom, če mi boste lahko odgovorili. Sicer je to moj tretji nedonošen otrok, ker pa je ta najhitreje prišel na svet, me več stvari bega. Predvsem to, da ga sama verjetno premalokrat obravnavam kot nedonošenega in počnem z njim vse, kar bi tudi z donošenim. Morda sem malo preveč sproščena?
Žal mi je, da se nismo uspeli videti, ko sem vrnila apnea blazinico. K sreči se nismo navadili nanjo in čisto dobro shajamo tudi brez nje. Vrnitev na vaš oddelek je bila prav čustvena, ko da bi pustila tam en del sebe in svojega življenja. Moram reči, da sem se po klepetu s sestrami počutila prav prijetno in po svoje mi je bilo kar malo hudo, da jih ne bom več videla. Imam pa še vedno stike z nekaterimi mamicami, ki mi poročajo, kako krasno še naprej skrbite za njihove malčke. Hvala za vse dobro, kar delate iz dneva v dan. In to, da se lahko tudi jaz pohvalim z mojim lepo napredujočim fantičkom, česar brez vas ne bi mogla.
Spoštovana tana77,
me veseli, da vam gre odlično. Čeprav me je množica vprašanj sprva kar malo zaskrbela…
1. Seveda lahko vašega fantiča popestuje (ali še bolje – popazi za nekaj ur, da prideta z možem malo k sebi) že kdo drug. Pod pogojem, da je zdrav in da se pred stikom umije roke. Hendling tu niti ni nujen…
2. Kaj naj rečem – idealno, da boljše ne bi moglo biti. Upam, da do sezone viroz tega pristopa ne boste opustili, saj zna biti naporen za normalno delovanje družine. Bivanje zunaj, da je naporno – morda za vas, za fantiča pa prav nič.
3. To pa lahko kar odmislite. Za cerebralno paralizo, ki nastane pred, med ali neposredno po porodu, obstojajo jasni napovedni kazalci, ki jih pri vas ni bilo. Nekoliko zvečana napetost mišic, ki jo zelo pogosto opazijo po 3. mesecu korigirane starosti pri bivših nedonošenčkih (pa tudi pri mnogih donošenih brez dejavnikov tveganja za težave v razvoju), pa ni nič tragičnega, praviloma izveni ob bolj ali manj intenzivni fizioterapevtski obravnavi.
4. Krčki so zelo nepredvidljiva težava – po izkušnjah sodeč je tu merodajna kronološka starost, znanstvenih dokazov za to trditev pa ni… Po opisu sodeč ste pri čisto pravih kolikah – kjer pomaga le strpnost, božanje, pestovanje, pozornost, da dojenček ni pregret… Dude, dojenje, steklenička – zadeve samo poslabšajo, saj sesanje spodbudi tudi krčenje črevesja. Zelena barva blata ni povezana s krčki (je le znak, da je v blatu več žolčnih barvil). Sluz kaže na večjo aktivnost žlez čašic v debelem črevesju, ki je praviloma nenevarna in neškodljiva. Sama ne sodim med tiste, ki menijo, da je mamina dieta zdravilo za lajšanje krčkov. A če ne bo bolje, kaže poskusiti tudi to – predvsem z omejitvijo vnosa mleka.
5. Če je sestrica zdrava, je ne ločujte od dojenčka. Družinski člani so del notranjega okolja, na katerega dojenček hitro razvije obrambne mehanizme. Torej ji dovolite, da ga popestuje, mu zapoje kakšno pesmico, tudi kakšen poljubček ne bo škodil; večinoma je starejši sorojenec tudi tisti, ki se mu dojenček prvemu nasmehne.
Bodite torej vsaj tako (ali še bolj sproščeni, vsaj kar se tiče sestrice) kot doslej, odmislite vse strahove v zvezi z nedonošenostjo in zadihajte. Še najbolje kje na morju ali na počitniškem podeželju, da bo še sestrica imela kaj počitnic, vama z možem bo tudi koristilo.
Hvala za vse pohvale. Pa čeprav se me ne boste kar tako “znebili” – ker je bil zdravljen s CPAP, vas bomo povabili na pregled v našo ambulanto ob 6. mesecu, 1. in 2. letu korigirane starosti… Res pa ta pregled ni “zakonsko” obvezen, a je za nas, ki zdravimo drobižke v prvih dneh in tednih po rojstvu, zelo pomemben – da nam dodatne podatke o tem, ali smo se odločali in delali pravilno.
Uživajte torej, pozdrav,
Praviloma res povabimo na kontrolne preglede tiste, ki so bili intenzivno zdravljeni pri nas (sem sodi tudi dihalna podpora s CPAP) – in to ob 6., 12. in 24. mesecu korigirane starosti.
Včasih se kdo tudi “izmuzne” – bodisi nehote (spregledamo, kar je slabost “ročnega” vodenja, računalniški sistem, ki ga uporabljamo, ima še veliko vrzeli) ali hote (v primeru, ko je šlo za večjega, zrelejšega nedonošenčka in je dobival podporo s CPAP zelo kratek čas, bolj zaradi občutka dežurnega ali lečečega pediatra, da bi se lahko dihalna stiska poslabševala).
Če si “kontrole” pri nas želite, pokličite v ambulanto – tel. 01 522 62 47, vodi jo diplomirana medicinska sestra Mira Kočar in se dogovorite za termin pri zdravniku, ki je na intenzivni skrbel za vašega novorojenčka. Morda bo treba poklicati večkrat, saj ambulanta v počitniškem času opravlja le nujne kontrole in UZ preglede kolkov in ni vsak dan nekoga ob telefonu.
Pozdrav,
Pozdravljeni!
Hvala za vaše odgovore, ki so me zelo pomirili in mi dvignili samozavest da delam prav.
Verjetno čisto brez vseh obiskov ne bo šlo, kakšnega zdravega bomo tudi spustili čez čas k nam, pa tudi mi gremo na obisk k babici in dedku, tam pa stanujeta tudi moja nečaka. Toda zaenkrat nam kar uspeva in ga lepo čuvamo.
Vašega odgovora bo predvsem vesela naša ta večja, ki že res komaj čaka, da ga bo lahko malo “pomečkala”.
Rada bi vas še vprašala, ali gre pri tem pregledu zgolj za rutinsko zadevo oziroma kaj pri tem ugotavljate? Se lahko pojavi kaka težava naknadno zaradi intenzivnega zdravljenja s CPAP? Sicer skušam biti zelo pozitivno naravnana, tudi vaš odgovor mi je dal zalet za pozitivno razmišljanje, samo čisto odmisliti pa vsega enostavno ne morem.
Ponovno hvala za vaše odgovore in vse ostalo. VEsela bom, da se bomo spet videli, da vas še v živo povprašam o tem in onem :))
Pregledi pri nas so res bolj “rutinski”, praviloma ne ugotovimo nič takega, kar ne bi ugotovili izbrani ali razvojni pediatri v zdravstvenem domu. Prej manj – saj je (kot nam kažejo izkušnje) kar precej dogajanj pri nedonošenčkih prehodnega pomena in se mi zanje ne “sekiramo” tako kot se v dispanzerju…
Pregled pri nas temelji na tem, kar nam poveste vi, kar nam prinesete izvidov, malo tudi na dejanskem pregledu dojenčka – malčka oziroma na izpolnjevanju nalog Denverskega presejalnega razvojnega testa. Gre torej bolj za to, da mi iz porodnišnice dobimo povratne informacije, kaj se je dogajalo po odpustu, ali je imel otrok kakršne koli težave, ki bi jih lahko povezali s prezgodnjim rojstvom in našim zdravljenjem. Na drugi strani pa izkušnje kažejo, da nas imajo mnogi starši za “ventil” – da se malo potožijo, pritožijo, včasih tudi vprašajo za nasvet, kako naprej. Slednje velja predvsem za starše najmanjših, ki so bili pri nas dolge tedne ali mesece – in se zato včasih prav veselijo snidenja z medicinskimi sestrami in zdravniki na oddelku.
Kar se tiče CPAPa, pa ni povezan z nobenimi dolgoročnimi zapleti. Pač pa obstaja povezava med težavami s strani dihal in prezgodnjim rojstvom (= kot razlogom, da smo novorojenčka sploh zdravili z dihalno podporo). Te težave so predvsem težji potek okužb zgornjih in spodnjih dihal, predvsem v obliki tim. bronhiolitisa. A to vas zaenkrat ne sme obremenjevati, še zlasti, ker bo vaš dojenček v pričetku sezone viroz že prerasel najbolj kritično obdobje prvih 6 mesecev.
Pozdrav,