Nekaj o imunskem sistemu
(Malo za šalo – malo zares)
Nekaj misli:
“Raziskave kažejo, da imunski sistem ljudi, ki so srečni in dobre volje, deluje bolje od imunskega sistema nesrečnih in zagrenjenih ljudi.” (V. Godina )
“Minuta smeha ukine trpljenje za kako uro, trenutek jeze pa uniči eno uro sreče.” ( budistični pregovor )
“Mal se smeješ,
pa se ogreješ,
pa na svet
lepo je spet.”
(F. M. Ježek)
SMEH, TO JE ZDRAVJE!
Prve raziskave o vplivu smeha na telo so bile opravljene že pred več kot 60 leti. Šele pred 20 leti je to področje res “razpelo krila”. Strokovnjaki, ki znanstveno preučujejo učinkovanje smeha, se imenujejo “gelotologi”, znanost o smehu, ki znanstveno analizira nasmihanje, hihitanje in krohotanje pa “gelotologija” (gr. gelos, gelotos = smeh + logia = veda).
Raziskovalec humorja dr. Ruch na podlagi svojih raziskav ugotavlja, da gre ljudem, ki se radi smejejo, v življenju veliko bolje kot suhoparnežem. Ljudje, ki so bolj vesele narave, lažje prenesejo težave in hitreje pogasijo jezo.
Čeprav bo potrebnih več raziskav, ni več nobenega dvoma, da smeh krepi dobro počutje in izboljšuje zdravljenje. Kaj lahko vedrina sproži v človeškem organizmu:
M i š i c e: najprej se na napad smeha odzovejo obrazne mišice. Cigomatske mišice na ličnici dvignejo ustni kot, mišica orbicularis oculi pa napne kožo okoli oči. Smeh sprošča tudi mišice rok in nog, trenira srce, ker pospeši srčni utrip ter sprosti zavrta čustva (jezo).
I m u n s k i- s i s t e m: Nekateri raziskovalci trdijo, da se v krvi vedrejših ljudi razmnožujejo obrambne snovi, prisotnih je več celic T in naravnih celic ubijalk – ene in druge pomagajo premagovati bolezen. Poleg tega so jim v krvi izmerili tudi manj stresnega hormona kortizola.
M o ž g a n i: Zvočni ali optični dražljaj spodbudi v limbičnem sistemu, možganskem središču za zadovoljstvo, izločanje različnih snovi.
P l j u č a: Smeh pospeši 3 do 4-krat močnejše izločanje plinov iz pljuč, s čimer se pospešeno čistijo dihalne poti in pljuča. Tako prečisti dihalne poti mikroorganizmov in bakterij in s tem zmanjša nevarnost okužb.
Nekaj ugotovitev:
Z leti se ljudje v povprečju smejijo manj. Povprečni Evropejec se nasmeje do 15-krat na dan, otroci celo po 400-krat. V skupini se nasmejemo 30-krat pogosteje kot če smo sami. Še v 50-tih letih so se brez zavor smejali tudi po18 minut na dan, dandanašnji tudi veseljaki ne dosežejo več kot 6 minut smeha na dan. Moški se smejejo s frekvenco 270 nihajev, iz nežnejših ženskih grl pa prihaja smeh s 500 Hz. Povprečni napad smeha traja 6 sekund.
Ne pozabite, da vir smeha niso samo šale in komedije: včasih se lahko od srca nasmejemo naključnemu spletu okoliščin ali pa kakšnim pripombam. Nihče ne ve, zakaj ima smeh učinke, kakršne ima. Ena od teorij pravi, da smeh spodbuja sproščanje endorfinov. To so možganske “spojine dobrega počutja”; izločajo se npr. tudi pri določenih telesnih obremenitvah in so med drugim odgovorne za to, da tekači tako uživajo v svojem športu. Zato se le razvedrite in nasmejte.
(Ognjišče, 1/ 06, str. 100 – 101)
Za lepši dan in dobro voljo:
