nekaj kar ne mine
Pozdravlljeni!Že nekaj let je v meni iskrica tiste- neizpolnjene ljubezni. Bilo je še v času študija, ko sem noro ljubila sošolca, prijatelja. Toda žal mi to ni bilo nikoli namenjeno. Sedaj živim z drugim fantom, ki ga imam sicer rada, vendar v meni ni goreče ljubezni, ni tistega nore, brezpogojne ljubezenske sreče. Vedno znova se sprašujem ali je prav, da živimm tako v soju razdvojenosti?Namreč dogaja se mi, da mi velikokrat moje misli nehote vračajo v tisti čas, k njemu, k trenutkom, ki sva jih preživela….A menite, da je med nama neka nevidna vez ostala,kajti vedno je trenutek, če se naključno srečava poseben.
Prosim za komentar.
Lep pozdrav.Suzi
Suzi,
seveda obstajajo vezi, ki nas vežeje na čase. Vendar se moramo vedno vprašati, kako bi bilo to sedaj? Bi bilo res bolje?
Prav pa je, da se sprašuješ glede na razdvojeno ljubezen, kajti ljubezen mora obstajati, seveda najprej v nas in za nas. Šele potem za druge. KAjti nazadovoljstvo z lastnim življenjem prenašamo tudi na partnerja. In za vse slabo, podzavestno obsojamo partnerja in je on dežurni krivec za naše nezadovoljstvo, čeprav je resnica v nas samih.
KAj pravzaprav je goreča ljubezen, to da se nekomu predajaš samo ko s prstom migne, ker te nekaj privlači k njemu in se mu ne moreš upreti, je to ljubezen, ki ti naredi mehka kolena, je to srečno skupno življenje, ali so to skupni hobiji…. KAj torej je brezpogojna ljubezen?
ZA nekatere je veliko več vredno, usklajeno življenje z nekom, nekomu pa pomeni ljubezen občutek, da te nekdo potrebuje, drugemu občutek, da si nekomu potreben. In ko enkrat dobimo skupno življenje in ta dva občutka, si po 7 letih želimo metulčkov in mehkih kolen?????PA je to tisto pravo, ali samo tisto o čemer vsi ostali govorijo?
ZAto pravim, da je vsak svoje sreče kovač, če v sebi globoko razmislimo kaj nam največ pomeni, bomo tudi z lahkoto sprejeli te občutke, kateri so nam najbolj pomembni. Dejstvo ap je tudi, da moramo sprejeti, da osebo po lsatnem okusu skorajda ni, moramo se naučiti prilagajati. TAko situaciji kot osebi. Kompromisi so nujni za uspešna razmerja.
Najprej v sebe, šele nato poglej ali je partner dober ali ti pač ne paše. KAjti dober je vedno, mogoče pa za nekoga drugega , samo tvojemu notranjemu jazu ne paše. ZAkaj pa ne paše, je pa ogromno razlogov, ki jih moraš odkriti sama.
primož