Neizživeta ljubezen
Poznam ga 15 let. Vanj sem se zaljubila na prvi pogled – vendar zaradi spleta okoliščin nisva mogla biti skupaj. Srečevala sva se skoraj vsak dan, vedel je da ga ljubim, pa vendar bil toliko pameten, da je vedel, da ne moreva biti skupaj, dokler je moj (vzgojitelj). !4 dni pred zaključkom srednje šole me je povabil ven – preživela sem 14 čudovitih dni v njegovem objemu – ni me izkoristil, čeprav sem si noro želela njegovega telesa. Bil je nekaj poljubov, nežnosti…in potem konec…zaključila sem srednjo šolo, se vrnila v domači kraj…a ostal je v meni.
Po dveh letih sva se znova srečala…vse je ostalo v nama…spet sem preživela čudovit dan…a se je spet končalo..
Danes sem srečno poročena, on samski…Po 10 letih sva se znova srečala (obletnica mature). Srečanje je bilo čudovito…Vsi dogodki, spremembe…a on in jaz…v nama je vse ostalo…vsa neizživeta ljubezen…Povedal je, da je srečen, ko me vidi tako zadovoljno, srečno – in da sem oseba za katero ji še daleč ni vseeno…
Jaz pa se še vedno znova sprašujem ZAKAJ? Zakaj sva v sebi ubila vso ljubezen…mislila sem, da sem ga pozabila…imam čudovitega moža…a misel mi še vedno uhaja k njemu in srce se sprašuje zakaj, zakaj!!!
Joža, le zakaj se poročamo, če ni ljubezni???
In vedno povem za kaj se bomo obremenjevali ko bomo stari, ne za tisto kar smo naredili, ampak za tisto česar nismo.
Primož
Primož, velikokrat berem vaše odgovore in nasvete in vse bolj se mi zdi ( moje mnenje), da zagovarjate tezo, da je bolje , da človek posluša srce kot pa pamet. Lahko, da se motim, ampak iz lastnih izkušenj vem, da bo to držalo. Že veliko let imam probleme v zakonu (nasilje, varanje), ampak jaz ne storim nič oz. ne odidem, ker živim po pameti ( kam boš šla, ko pa imaš tako lepo hišo, pa on je tudi tako priden, pa tega ne moreš narediti otrokoma, kaj pa boš ločena pa saj te ima rad na svoj način). Pred kratkim je moja mlajša sestrica ovdovela in izgubila svojega ljubljenega moža. Zdaj se mi je prvič zazdelo, da je življenje prekratko in da mogoče še imam čas, da nekaj naredim zase, pa je tukaj spet pamet. Sestra mi pravi, bodi vesela, da ga imaš, rada ga imej pa vseeno kakšen je, starši pa tudi verjetno ne bi prenesli, da bi še druga hči ostala sama. Začarani krog, življenje po pameti, srce pa…
LP
Joža, tako kot je, je čisto prav. Še posebej, če imaš čudovitega moža. Neizživetim ljubeznim vedno nekaj manjka, IZŽIVETJE. Vem da sanjaš o njem, kar lahko poživlja tvojo dušo. A ne dovoli si več od tega, lepše bo tako kot je. Kaj pa veš, kakšen človek je tvoj vzgojitelj, zakaj se ni poročil, zakaj je ostal sam? Če bi bil tako krasen, bi si ga želela še kakšna. Samski moški znajo biti čudaki, nimajo partnerskih navad. Starejši ko so, težje se privadijo nanje. Škoda bi bilo preveč razmišljati o njem in škoditi tvojemu zakonu. Ohrani si ga v spominu in srcu kot nekaj, kar je bilo lepo. Vsak od nas ima kaj takšnega.
Veš Ro-manca,
v kriznih trenutkih, ko se odločamo ali bomo poslušali srce ali razum in ne vemo kaj naj izberemo, povprašajmo smrt za nasvet.
Ona ima vedno dober odgovor.
In če ti moram res odgovoriti, ti bom postavil raje še eno vprašanje. Ali res želiš do smrti tako živeti? Zakaj pa ne narediš tako kot hočeš, le kdo ti pa to prepričuje, da ne greš?
Ah ti srce, ko bi te le malo bolj poslušali.
Primož