Zdravo!
Stara sem 18 let in že kakšnih 4-5 let imam težave z depresijo in paniko. Pišem vam, ker bi vas rada prosila za kakšen nasvet glede naslednje težave: kadarkoli preberem kakšno slabo novico (v časopisu, na internetu…), sploh kar se tiče črne kronike, me začne takoj biti strah, da se bodo takšne stvari zgodile meni. Pred enim tednom sem prebrala članek o 15-letni punci, ki je bila ugrabljena in vsi so pod komentarje pisali, da so jo prodali v prostitucijo. Takoj me je začelo biti strah in postala sem panična. Že tako nikdar ne hodim ven, sploh ne ponoči, sedaj pa že razmišljam kako bom hodila na faksu domov s predavanj. Prav tako imam verižico za srečo in v to verjamem, da mi pomaga, sedaj sem dobila od družine še dve zapestnici in ko sem ju nosila, sem na internetu brala zgodbe o žrtvah, ki so jih silili v prostitucijo, in brala sem še kako se zaščititi. Zdaj me je pa strah, da je v mojih zapestnicah slaba energija glede tega in me je strah, da se mi bo kaj takega zgodilo če bom nosila zapestnici…. Vem, da zvenim nora…še sama sebi se zdim nora ampak nikakor se ne morem rešiti teh misli. Res bi rada nosila svoji zapestnici, ker bi ju rada imela za srečo in mir

Pozdravljeni,

kolikor vas slišim, se soočate z obsesivnimi mislimi, ki vam ne dajo miru. Zapestnice vas hkrati ščitijo in ogrožajo (s slabo energijo) ter vam v tem trenutku očitno ne dajejo dovolj dobre zaščite. Hitro najdete slabe stvari, ki se dogajajo okrog vas, kako je pa z dobrimi? Kdaj pomislite, da bi se vam lahko zgodilo tudi kaj dobrega, kar vidite okrog sebe?

V življenju nikoli ne moremo kontrolirati vseh dejavnikov, da bi se izognili morebitni nezgodi. Veliko ste obremenjeni s strahovi, ki pa vam otežujejo življenje. Izboljšanja se lahko lotite s preusmerjanjem misli, ki lahko vključuje tudi zapestnice, ki prinašajo srečo. Takšen način ima svoj učinek, kar ste verjetno že spoznali na svoji koži? Vseeno vam predlagam, da si poiščete še psihoterapevtsko pomoč, kjer boste lahko spregovorili o vaših težavah in se tudi bolje spoznali. Tak način lahko vodi do korenite odprave vzroka za simptome s katerimi se ukvarjate (depresija, panika, obsesivne misli, strahovi).

Kaj se je dogajalo v vašem življenju pred 4 leti in več? Kaj presenetljivega, nenavadnega, neprijetnega?

Lep pozdrav in srečno,

Pozdravljeni!
Hvala za odgovor. Pred 5 leti mi je umrla babica, na katero sem bila zelo zelo navezana, saj je živela pri nas. Starša sta bila v službi, tako da sem večino časa preživela z njo. Po njeni smrti, me je začelo skrbeti za vse. Kar se tiče dobrih stvari…velikokrat sama v svoji glavi priredim nešteto situacij, ki bi se lahko zgodile in na žalost vedno najdem nekaj negativnega oz. si to ustvarim…. če povem po pravici, se bojim biti srečna, ker me je strah, da bi se potem kaj slabega zgodilo….in potem nekako ne pričakujem veliko, ker nočem biti razočarana. Tudi, če je vse vredu, najdem si ustvarim negativno vzdušje…npr. če dobim kaj novega imam takoj slabo vest in začnem razmišljati o ljudeh, ki imajo zelo malo in imam takoj slabo vest.

Pozdravljeni,

kolikor slišim je bila babica za vas zelo pomembna oseba in predstavljam si, da je bila njena smrt za vas težka izkušnja? Po babičini smrti vas je začelo skrbeti, da se bodo po dobrih stvareh zgodile slabe in zdaj se bojite biti srečni – podobno kot se je zgodilo pri babici? Da ne boste razočarani, kot po njeni smrti?

Ali ste se o njeni smrti in vaših občutkih pogovorili s starši ali kom drugim?

Lep pozdrav,

Da, na babico sem bila zelo navezana. Zdaj me je strah, da se bom izgubila še kateregakoli drugega člana družine, najbolj me skrbi za mamo, saj sem na njo po babici najbolj navezana….vem, da na to ne morem vplivati ampak vseeno me skrbi. Hodila sem že psihologinji, vendar je bilo zelo drago…..zato sem staršem rekla, da sem boljše in da ne rabim več hoditi. Svoje strahove v šoli prikrivam, prav tako doma. Največ o mojih težavah zaupam svoji mami. Vendar prav zaradi strahov, ki jih imam sem velikokrat slabe volje in razdražljiva, četudi ni nič narobe….že samo misli o strahovih me spravijo v slabo voljo. Mislila sem, da bi mogoče začela z meditacijo ali jogo, da bi se vsaj malo sprostila…

Pozdravljena,

slišim, da skrbite za starše. Na nek način je to zelo lepo, vendar je vseeno bolj pomembno, da si dovolite strokovne pomoči. V vsakem primeru imate tudi možnost dobiti napotnico za psihologa (napotnica je sicer za psihologa, vendar lahko dobite tudi psihologa, ki opravlja psihoterapijo – to se morate sami pozanimati). Težava je v tem, da so čakalne dobe lahko dolge.

Meditacija je lahko določenim ljudem v določenih stanjih tudi škodljiva, zato je ne priporočamo vsakemu. Joga je lahko v redu za telesno relaksacijo, prav tako telesna aktivnost.

Toplo vam svetujem, da si poiščete strokovno pomoč, saj ste mladi in imate še veliko pred seboj.

Lep pozdrav,