Pozdravljeni!

Pisem ze ..verjemite iz obupa, ker sama ne vem kako naprej.
Doma imamo 24 tedensko extremno nedonosenko, ki naj “bi” se sicer zelo lepo razvijala, brez mozganskih krvavitev, bila je pa anemicna po porodu.
Pri vas smo preziveli dobre 4 mesece in ko smo koncno doma, zdaj z korigirano 8 mesecno pupo nas spremlja ze vsestranska utrujenost. Pa verjamem da je materinstvo najlepsa stvar kar se jih lahko dozivi, imamo se enega fantka starega 8 let in kot stars otrok ne delam razliko, res pa je da vecino casa namenim puncki, ker rabi veliko bolj pozornosti,

Problem nastaja, da je deklica obupno sitna, ce se smem tako izraziti..Ze od samega zacetka je imela tezave z trebusnimi krcki, pa sem mislila…saj bo minilo…Vse ko bolj raste in se zaveda …hujse je. Moj je otrok in jo imam neizmerno rada, ampak je zelo trmasta, vaje noce delatti, v trgovini ne zdrzim niti 5 minut z njo, ko se joce se dobesedno dere histericno, da me to spravlja v obup in jo kar pustim samo v sobi v posteljici, potem pa imam obcutek da se najhujsa mati na svetu.
Res je naporno, sama ne zdrzi niti 5 minut na tleh, vecno bi bila na rokah, rada bi stala na nogicah..o posedanju in plazenju niti sluha.. Pa je stara 8 mesecev in sedi le ce jo mi posedemo. Vcasih imam obcutek da me ona vzgaja, ne jaz njo. Vcasih sploh nimam moci vec, je zelo zahteven otrok. Je to posledica nedonosenosti ali samo karakter. Na testih nevrologije smo tudi bili, pa je vse ok. Je zelo brihtna puncka, naj povem primer: na izbiro je imela dve igrace in sicer dva klovna…Eden je bil rumene, drugi pa zelene barve.. Vedno je hitela k zelenem klovnu, nato ji je nevrologinja vzela zelenega klovna in ponudila rumenega…tega je vzela in vrgla vstran proc ter zahtevala zelenega nazaj. In se mnogo vaj je imela ter ocenjena za normalen / ce ne celo nadpovprecen odziv.
Predvsem me moti trma,, noce delati vaj, histericen jok, jok pred spanjem, jok v avtu, jok v lupinici v avtu, jok v vozicku, jok ko bi skocila po domace povedano na “WC”, jok ko bi ji skuhala kaj za kosilo, ..se mi zdi da je vecno jokava..mene pa resnicno povedano vodi ze v depresijo..ko spim slisim njen jok v sanjah.

Prosim….pomagajte…

Vecno hvalezna mami,,,

Draga preutrujena nea32,

to, kar doživljate, je – sodeč po (pri)tožbah v naši ambulanti – “nočna mora” mnogih mam 24-tedenskih nedonošenk (no, tudi fantje pri tem ne zaostajajo) – morda se bo katera celo oglasila in povedala svoje izkušnje. Mame povedo, da so takšni bivši ekstremni nedonošenčki pogosto (pre)histerični, trmasti, težko vodljivi – in se jim v strahu pred “dramami” v javnosti v vsem prilagajajo. Povedo tudi, da pri večini težave počasi izvenijo – kar pa je pri nekaterih šele okrog 3. leta, ko se da otroku že kaj “dopovedati”. In da je bila pri mnogih v veliko pomoč psihologinja, predvsem “naša” dr. Vislava Velikonja: malo zato, ker je mami pojasnila mehanizme otrokovega obnašanja (mnogi tako nezreli nedonošenčki imajo zelo niozek prag za zunanje dražljaje, kar pomeni, da veliko bolj reagirajo, celo z bolečino ob najmanjšem hrupu, menjavi okolja ipd), malo zato, ker ji je pojasnila, kako ukrepati ob “izbruhih”, največ pa zato, ker so mame videle, da ne delajo nič narobe in so povsem normalne in primerno zaskrbljene mame.

Po izkušnjah je tu pomembna tudi vloga družine – ki vas razbremeni vsaj za toliko časa, da vašo stisko (in napetost) spravite z vrelišča. Na prvem mestu očka – ki gre lahko z damama v park in še kam, da še on doživi – in lažje razume vaš obup, potem pa predvsem babica in dedek. Ki imata povsem drug, višji prag občutljivosti za izpade – kar ne nazadnje čuti mlada dama in bistveno manj izsiljuje kot vas. Koristen je tudi kakšen skupni nekajdnevni dopust – kje ob morju, hribih, v toplicah, kjer niste vsak dan v primežu obveznosti.

Najboljše zdravilo je čas – še zlasti, če vaš pediater ob pregledih ni našel nič “organskega” (bolezenskega), kar bi lahko povzročalo dekličino obnašanje in trmo.

Srečno,