Moj otrok se je rodil v 33. tednu z 4 tedni zastoja rasti, zahiranček z 1300g. Ob rojstvu je imel dihalno stisko, majhen za gestacijsko starost in infekcijo, ki so jo zdravili z antibiotiki. Bil je mesec dni v inkubatorju. Od kar je prišel iz inkubatorja ima krče in vetrove po vsakem obroku, pa bo sedaj star 4 mesece. Ima tudi vodno kilo, v očesu se mu nabira nekaj, kar je potrebno spirati in ima nihanje v teži. Sem zelo zaskrbljena, saj še vedno preverjam njegovo dihanje ponoči, ko spi. Ob vseh teh težavah si ne upam dodatno obremeniti njegov imunski sistem s cepivom. Ali je normalno, da še kr nima vzpostavljene prebave?
Razmišljam, ali bi bilo bolje v tem primeru odložiti cepljenje, da se prebava vzpostavi?

Težave, ki jih opisujete (vetrovi, krči), nimajo povezave s prehodom iz inkubatorja, bolj s težavami pri prebavljanju mleka – ki so pri zahirančkih zaradi slabše razvitosti – zrelosti črevesja (ki je bilo v plodu zaradi slabih razmer podhranjeno) pogoste. Rešujemo jih z menjavo formule (za takšno z oznako AC), če je dojen, pa z dieto pri mami (brez “surovega” mleka, jajc). Pomaga tudi podiranje kupčkov že v času obroka, kakšne vetrovne kapljice (ali SAB simpleks) ter skrb, da dojenčku ni prevroče – oblečen naj bo le z eno plastjo več, kot ste vi. Če se razmere ne bi popravile v nekaj tednih, pa boste morali do pediatra – ali celo gastroenterologa, še zlasti, če preslabo pridobiva težo.
Vodna kila ni nič posebnega, zaradi nje zanesljivo nima krčev. Bi pa lahko imel tudi pravo kilo, ki se kaže zelo podobno (le da je na otip praviloma drugačna), a to mora oceniti pediater.
Izcedek iz oči kaže na zožen solzevod na tej strani – in ko solze zastajajo, se rade namnožijo bakterije iz okolice, telo pa jih odstranjuje s pomočjo belih krvničk – ki so po odmrtju videti kot “gnoj”. Ker gre le za vnetje očesne veznice, ni nobene nevarnosti za oči oz. vid. In vsekakor ni znak imunske neodpornosti.
Težave s prebavo nimajo nobenega vpliva na cepljenje – kot tudi nima cepljenje sopojavov, ki bi se kazali v prebavnem sistemu. Prav tako nista ovira niti zahiranost niti prezgodnje rojstvo. Prav obratno: zaradi rojstva pred 37. tednom nosečnosti ti otroci niso dobili dovolj maminih protiteles (ta prehajajo preko posteljice šele v zadnjem trimesečju nosečnosti), zato so bistveno bolj ranljivi za zbolevanje z nalezljivimi boleznimi, proti katerim dojenčke cepimo. In tudi najmanjše, najbolj nezrele nedonošenčke cepimo, čim dopolnijo 3 mesece kronološke starosti. Če so takrat še v porodnišnici, jih cepimo že mi. In njihov imunski sistem pravilno odgovori, z dovolj veliko tvorbo protiteles, medtem ko so stranski učinki (npr. vročina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja) celo redkejši kot pri “starejših” dojenčkih.
Pozdrav, vse dobro,