Pozdravljeni.
Sem zaskrbljena mamica sinčka, ki se je rodil s 33. tedni dne 3.3.2013. Ob rojstvu je bil velik 44 cm in težak 2080. Kakšen mesec po rojstvu se mu je pojavila ingvinalna kila, datum za operacijo smo imeli 13.5., vendar pa do posega ni prišlo, ker so mu ugotovili anemijo in zmerno nevtropenijo ( jesti mora legofer, kontrola konec meseca ). Naj povem, da je drugače otročiček zdrav, lepe barve, živahen, se mi zdi zvedav. Vendar pa je zdravnica načela zaskrbljujočo temo: namignila mi je, da lahko obrazne “drugačnosti” nakazujejo na kakšne motnje, za primer mi je dala dawnov sindrom, vendar rekla, da tega nima. Ko sem jo začela malo bolj podrobno spraševati, pa ni več želela komentirati. V izvidu sem nato prebrala, da je zapisala sedlast nosni koren, zraven pa dala vprašaj…Sedaj sem čisto prestrašena, meni se zdi njegov nosek lep in normalen… Moram omeniti, da je do prezgodnjega poroda prišlo, ker sem zanosila z dvorogo maternico in je otročičku zmanjkalo prostora, ob rojstvu je imel nosek skoraj čisto sploščen v levo stran, prav tako je imel “zaležano glavico”, kar je vidno še danes. Skrbi me tudi to, da se mi še ni zavestno nasmejal. Ko mu govorim, me gleda, velikokrat očke razširi, kot da je začuden, zraven odpira usteca, kaže jezik in gode, bi rekla, kot da se hoče pogovarjati, nasmehnil pa se mi še ni… Ko sem malo raziskovala, sem našla sedlast nosek značilen za dawnov sindrom ter za otroke alkoholičark… V nosečnosti pila nisem, sindroma pa naj nebi imel, prav tako sama ne najdem drugih znakov za dawnov sindrom, na nuhalni svetlini je bila nosna kost lepo vidna, rezultat super, nisem pa si dala pregledati krvi.

Nasplošno otročiček fizično lepo napreduje, ima super apetit, glavico dviguje in je rad pokonci, vendar še ni stabilen. S srčkom, pljučmi in drugimi notranjimi organi do sedaj ni bilo težav. Tudi drugače se mi zdi priseben, vidim, da opazuje stvari in se obrača za svetlobo in zvoki, ko gleda igračke, zraven krili in binca ter gode in vriska…

Prosim, obrazložite mi, kaj lahko pomeni sedlast nosni koren… Ali je lahko posledica stisnjenosti glavice v trebuščku?
Ali bi se mi sedaj že moral zavestno smejati?

V razvojni ambulanti še nismo bili, so rekli, da nas povabijo, ko bo star tri mesece.

Upam, da se boste vsaj malo znašli iz vse te zmešnjave, ki sem jo nalila v ta post, ampak sem res prestrašena in so besede kar same letele…

Lepo vas pozdravljam!

Draga zaskrbljena mama,

pediatri včasih res dajemo opazke, ki se nam ne zdijo prav nič posebnega, mamam (in očkom) pa povzročijo strah in grozo. Mednje sodijo tudi razni opisi telesnih potez, zlasti obraza, ki jih opisujemo z “grdo” besedo “minor displastični znaki”. Minor je oznaka za nekaj majhnega, ne prav pomembnega, displastični pa za neko posebnost, ki je ne najdemo pri velikem deležu slovenskih otrok. Poleg sedlastega (malo “potlačenega”) noska sem sodijo še nižje postavljeni uhlji, ki so slabše oblikovani ali štrleči, pa manjši (ali prevelik) razmik med očesnima režama, kožna gubica ob notranjem očesnem kotu, krajši (ali daljši) vrat, ožji (ali širši) prsni koš, bolj (ali manj) razmaknjeni prsni bradavici (mamili), krajši (ali daljši) prsti na rokah in nogah, malo drugačne brazde na dlaneh in podplatih…. Skratka kup stvari, ki so pogosto stvar subjektivne ocene ali občutka. Le kadar je teh znakov pri istem otroku cel kup in kadar se nam zdi tudi napetost mišic premajhna (hipotonija) ali prevelika (hipertonija) in se dojenček ne razvija po pričakovanjih, so takšni znaki lahko tudi osnova za nadaljnje preiskave ali napotitev k specialistu genetiku. Nikakor pa ne za postavljanje kakšne diagnoze, še posebej ne trisomije 21 (Downovega sindroma).
Poleg tega je premalo prostora v maternici zelo pogost dejavnik za takšne znakce – ki pa izvenijo z rastjo, kar pa lahko traja tedne in mesece.
Torej, brez panike, v bodoče podobne opazke (če bodo še) kar preslišite.

Kar se tiče “socialnega” nasmeha, se pojavi v starosti med 1. in 3. mesecev (pri večini okrog 6. tedna) – pri tem pa velja, da je treba pri prezgodaj rojenih upoštevati korigirano starost (torej od dejanske starosti odšteti 7 tednov). Torej imate še dovolj časa za nasmihanje…

Anemija je prav tako nekaj povsem pričakovanega – pri nedonošenčkih, ki imajo manj zalog železa in slabši odgovor na nastajajočo slabokrvnost s strani ledvic (izločanje rastnega faktorja eritropoetina) še posebej. Železo bo tu koristno, a je treba počakati vsaj 6-8 tednov do poprave oz. normalnih vrednosti.
Enako velja za nevtropenijo – manjši delež nezrelih levkocitov v krvnem obtoku, kar pa ni združeno s kakšno motnjo v delovanju kostnega mozga ali z bolezenskimi stanji.

Čudi me, da so vas tako hitro poslali na operacijo dimeljske kile, saj (še zlasti pri nedonošenčkih) takšne kile praviloma izginejo že do 6. meseca starosti. Izjema so seveda kile, ki se pogosto vkleščijo, tu je operacija nujna.

Torej, bodite brez skrbi, uživajte v lepih dneh,

Draga dr. Cerar, najlepša hvala za tale izčrpen odgovor, odgovorili ste mi na čisto vse, kar me je zanimalo… Sedaj sem zelo pomirjena in po nekaj dolgih in mučnih dneh sedaj mojega sončka spet pogledam z nasmehom in veselo, ne pa, da oprezam za znaki, ki bi lahko nakazovali na ne vem kaj… Da ne bom narobe razumljena, tudi če bi kaj bilo, bi to sprejela in moj sinček bi še vedno bil zame največji zakladek! Ko si negotov in v dvomu, pa se naenkrat narišejo najhujši scenariji, zaradi katerih bi se najraje zaprl v sobo in grizel nohte.

Še enkrat, najlepša hvala, če se kdaj srečava, pa Vas z veseljem povabim na kavico!
Lep sončen pozdravček!

Sem še nekaj pozabila, glede kile…
Ko smo jo opazili, je bila le mala bulica, za lešnik velika, čez čas pa se je ( mogoče zato, ker se je zelo napenjal ), kar močno povečala. Jaz bi rekla, da sega že v mošnjo, tudi zdravniki so jo tipali vse do tja, vem pa ne točno, v glavnem, tudi na oko se je povečala, zato so nas napotili na operacijo. Pri vsakem pregledu pa rečejo, da je “odprtina” dovolj velika in gre lepo nazaj, le ostane ne tam…
Ste vi mnenja, da bi se lahko tudi takšna večja kila sama sanirala in bi mogoče bilo smiselno vsaj še nekaj časa počakati, sploh glede na to, ker se sedaj ne napenja več toliko?

Lep pozdrav!

Poznam kar nekaj fantkov, ki so imeli “dokolenske” kile – toliko črevesja je bilo namreč v kilni vreči, da se je mošnja kar podaljšala proti kolenom 🙂 Pa jih je večina izginila do enega leta.
Resda je operacija kile majhna, anestezija ob njej kratka – pa vendar bi na vašem mestu mirno čakala, vsaj do 6. meseca – pod pogojem, da vam ne bi delala težav z vkleščenji. Če ne drugega, mu prihranite boleče spomine in brazgotino v dimljah…
Za kavico pa velja, če (ko) se srečava “v živo”.
Pozdrav,