Vsi smo paf…..
Danes čakamo na izvide kostnega mozga, kaj in kako je z njim…
Ne morem verjeti, da je kar tako nenadoma, iz zdravega šest in pol letnika, nastala taka diagnoza…sum na levkemijo….

Ne vem kaj vse naj še preberem, kako naj pomagam staršem, s čim naj jim vlivam moči. Srčno upamo na čim bolj blago obliko, pa kakršnakoli že je, zdraviti bo treba…In to ni fajn, saj je še tolk mali….

Misli so zbegane, razum in srce še bolj…

Točno vem kako se počutite, tudi moj sinček je pri 5,5 letih zbolel nenadoma čez noč. Hitro smo se morali soočiti z realnostjo – levkemija. prvi dan sem vprašala eno mamico na oddelku kako živeti s tem. Rekla mi je se navadiš in se sprijazniš – moraš se. Prej ko sprejmeš resnico lažje bo. Morate biti močni za otroka, ne smete mu pokazati da vas skrbi, on mora imeti vedno občutek da je vse vredu. Pri nas je bilo in je še zdaj pa upam da bo še naprej. Kar je najbolj pomembno življenje se ne sme ustaviti. Pogumno naprej pa veliko sreče.

Po šoku smo se postavili nazaj in verjamemo v najboljše. V sredo so mu vstavili port, včeraj je dobil prvo kemoterapijo.
Srčno upam, da bo vse OK
Hvala za lepe besede in še lepše želje. Če mi zaupate, koliko časa je trajalo zdravljenje pri vas? Je že konec ali še vedno traja? Hvala

Obilo zdravja

intenzivna kemoterapija je trajala 8 mesecev, je bilo vmes malo prekinitve zaradi neizpolnjevanja pogojev za kemoterapijo. Drugače traja od 7-10 mesecev odvisno od zapletov, ki se pojavijo. Pri nas jih ni bilo – k sreči. Potemje jedel citostatie vsak dan eno leto in pol. Zdaj smo 8 mesecev brez vseh zdravil tako da trkamo in upamo. Aja pa še 4x po končanju intenzivne kemoterapije je še punkcija (1x mesečno).

So pa zdravniki na oddelku carji. Vse bo ok, ne poslušajte zgodbic o neuspehu, čeprav je včasih težko ko si na oddelku in slišiš zgodbo z nesrečnim koncem…

Veliko zdravja in sreče vam želim, če kaj rabite pa javite

Teta Mojca, tudi jaz želim malemu fantičku in celotni družini veliko poguma pri zdravljenju in seveda uspešno zdravljenje. Res je fantek v dobrih rokah, saj so hemato-onkologi na PK odlični, imajo dobre uspehe in vse to daje še dodatno upanje v dober izid zdravljenja.
Na PK ima sedež tudi Društvo staršev otrok z rakom, kjer se dobivajo starši in si med seboj pomagajo nositi breme bolezni, zdravljenja in vsega, kar prinaša bolezen. Zelo priporočam, da si mamica in očka tam poiščeta dodatno medsebojno pomoč in oporo ljudi, ki so na istem. Skupaj je vse lažje.

Stiskam pesti. 🙂