Napisala bi samo en komentar na tisti vprašalnik: kolikor se spominjam, je splošen,za celo bolnišnico. Ne sprašuje po počutju ob porodu in odnosu med porodom,večinoma je za obkroževat. Na vprašanje, če je osebje urejeno, nasmejano, prijazno….je verjetno večina obkrožila da, ker je večina osebja v porodnišnici tudi zares bila.
Če govorim iz lastne izkušnje: na listu semvse pohvalila in sicer iz vzroka, ker sem bila srečna, da lahko grem končno domov, v ljubeče in mirno okolje. Nisem napisala, da sem bila šivana v živo, da so (verjetno) po porodu pozabili name v porodni sobi, saj so me na oddelek odpeljali cele 4 ure in pol po porodu. Med tem sem imela celo uro pod pazduho termometer in sem se bala zaspati, da ga ne bi strla, odložiti pa ga nisem imela kam. Nisem napisala, da sem jokala zaradi 2 sester na oddelku, pa še kakšna malenkost se bi našla. Naj naredijo vprašalnik samo za porodnišnico. In naj dajo eno skrinjo, da ne bo vsak vedel iz čigavih rok je kritika prišla. (jaz sem morala anketo namreč dati med. bratu v roke) Čeprav mi je bil izmed vseh sester in najboljši.
Dogajanje: LJubljana

Pa lep dan in srečen porod vsem. Sej ni tako hudo kot se bere. Važno, da je dobra volja in zdrav otrok.Pa pa!

Drage obiskovalke in obiskovalci, draga Paga,
malo bom spremenila svoje sporočilo,
Vedite, da smo vedno vesele spodbud in predlogov.
Bomo o njih razmislile in jih vključile v prijave …in se seveda lotile tudi drugačnega načina razmišljanja in iskanja financiranja … in ob tem vabim vse, ki bi želele aktivno sodelovati pri Združenju Naravni začetki s svojimi predlogi, delom, podporo, aktivnostmi … da se nam pridružite.

Več nas bo, lažje se bomo soočale z neznosno birokracijo in omogočanjem osnovnega dela in nalog, ki so že zastavljene, upam pa tudi, da se bodo čimprej odprle možnosti za realizacijo sanj, o katerih komajda upamo sanjati.

Zato, dobrodošli predlogi in dobrodošle ve same – včasih je treba začeti z nemogočim, da se sploh začenja uresničevati. In potem nadaljujemo z majhnimi ali večjimi koraki.

Skratka, vedno bomo z veseljem prisluhnile novim idejam in jih skušale realizirati. Saj je Združenje namenjeno temu, da podpre potrebe in želje različnih žensk, ki želijo kvalitetnejšo izkušnjo materinstva (no, tudi njihovih bližnjih, seveda).

Glede utopičnih misli – moja lastnost je, da začnem s sanjami in utopijo -pa ne morete verjeti, da se mi je že velikokrat zgodilo, da so se sanje uresnišile veliko veliko prej, kot sem upala, da se bodo. Torej, če ne sanjamo in če ne razvijamo idej, potem se tudi realizirati ne morejo …

Lep dan še naprej,joj, kako sem vesela, pri Založbi Sanje se ta hip rojeva knjiga Ine May Gaskin Modrost rojevanja. Porodni vodnik … in kako lepa fotografija bo na naslovnici – skratka, še eno srečno rojstvo bo to (lepo prosim za podporne misli, ker smo v hudi časovni stiski)

Hvala vam, da ste z nami

Pozdravljene!

Najprej me je iz tira vrgla izjava, da ni pritožb v anketi, ki jo ženska izpolne, ko gre domov iz porodnišnice.

Strinjam se z leone, da je anketa krepko presplošna. Mislim, da bi bila celo potrebna ena za porodno sobo in ena za oddelek … Morda pa bi obliko vprašanj sestavili na forumu? – ženske povejte, na kakšno vprašanje ste/ bi si želele takrat odgovoriti? Zase vem, da tisto, ko je na koncu odprto vprašanje “bi želeli še kaj povedati” ne deluje.

Sicer je res, da se v spominu marsikaj lahko spremeni in je verjetno dobro, da se ta anketa dela od odpustu, a po drugi strani pa v tistih nekah dneh po porodu še nisem uspela skleniti občutkov in misli, torej, bi anketo bolj verodostojno in v miru reševala kak teden kasneje.

Sedaj pa glede bolečine pri porodu in anestetikov …

Prvič sem imela babico, ki mi je pomagala roditi.
Vprašala me je, če želim kaj proti bolečini in me poslušala, ko sem ji rekla, da še ne, saj se mi res ni zdelo kaj hudega (ob njeni prisotnosti in pomoči moža sem se počutila varno). Ko sem ji kasneje omenila, da sedaj pa je že kar hudo, da morda pa bi kaj – mi je sicer odločno, a prijazno razložila, da je prepozno, saj je porod napredoval in kmalu bom rodila, torej bi učinek prišel prepozno. S temi besedami – da bo kmalu otroček zunaj, me ni več bolelo in kmalu smo res rodili.

Drugič pa sem imela bolj “odločno” babico, ki me je sicer res obveščala o stvareh, a po mojem ne dovolj natančno.
Dobila sem nastavek – ker cel dan nisem jedla mi je dala menda glukozo. Nato mi je omenila, da mi bodo dodali nekaj, da bi pospešili porod – ni rekla kaj to bo.

A ker je potem porod kar hitro napredoval (tako kot prvič), sem mislila, da mi sploh ni nič dala. Ginekologinja mi je šele po 6-ih tednih razložila, da sem res nekaj dobila. Pa, da sem dobila tudi nekaj proti bolečinam! – to je babica na začetku omenjala, da bo dala, a sem ji jaz (glede na prvo izkušnjo) rekla, da počakajmo, da bi rada tako kot prvič, brez kemije, da če bo prehudo, povem.

Torej – ko sem enkrat imela kanal – glukoza je bilo edino, s čemer sem se res strinjala, saj sem bila res izčrpana, ko cel dan nisem jedla in sem prej ves čas hodila in ne počivala (na mojo željo), da bi pospešila porod, kar je delovalo – se je dodajalo, ne da bi mi vsakič sproti povedala, kaj mi bo dala.

Res je, da nisem odločno reagirala vsakič, ko se je dotaknila moje roke, da bi zahtevala, pojasnilo, kaj dela – mislila sem, da je to glukoza, saj sem bila obrnjena stran in predihavala zelo pogoste in močne popadke s pomočjo moža, ki tudi ni medicinec, da bi takoj vedel, kaj se je delalo.

Morda bi se sama odločila za enak postopek, saj na začetku nisem kategorično tega prepovedala, a vseeno, gre za to, da nisem bila obveščena, kaj se dela.

Glede šivanja presredka – prvič, ko prej nisem dobila nič, so mi dali plin, drugič pa je verjetno še delovalo od prej saj bolečin nisem čutila.

Lep pozdrav

Sem cca 3 tedne pred porodom, svojega drugega otroka. Na srečo sem dobila v roke knjigo, ki ste jo prevedla (Modrost rojevanja) in moram reči, da sem si z njeno pomočjo in zgodbami porodnic, polizala rane od prejšnjega poroda, ki mi je pustil, šele sedaj vem, grenak priokus.
SPet sem začutila – najprej ponižanja, ki sem jih bila deležna (grobost, nekomuniciranje, omejevanje pitja vode, neprijaznost, neinformiranje kaj počnejo z menoj, rezanje presredka brez najave, šivanje presredka preden je prijel analgetik – to samo v porodni sobi… ostalo pa v sobi s sestrami)… ob nadaljnembranju knjige pa sem začutila,da imam moč vplivati na potek svojega poroda, da imam sposobnost, da sem za to opremljena. Skratka, predelala sem prvo porodno izkušnjo in sedaj se psihično pripravljam na drugi porod, z novo močjo v sebi.
Hvala.

Draga Pat,

vesela sem vašega sporočila in tega, da vam Modrost rojevanja pomaga pri okrevanju po prvem porodu in pri pripravi na drugega – tole bo pa vsak čas, kajne.

Želim vam lep porod,
oglasite se, če potrebujete kakšno informacijo, me pa bomo z nestrpnostjo čakale, da poveste, kako je bilo.

Ne bom rekla – držite se,

ampak: sprostite se 🙂

🙂 ja, sprostiti se … da sfinktri opravijo svoje :))). Se bom poskusila spomnit na kako smešno situacijo.

Bom poročala, bom.