Pozdravljeni !

Obračam se na vas, dargi forumaši, ker bi rada slišala vaše mnenje oz. še bolj vaš nasvet.
Imam 5 letno hči, ki po mojem mneju ne uboga popolnoma nič. Ji recimo pravim, naj se ger zvečer umit (to dela sama- noge, rito, zobe), pa me ne posluša oz. začne tečnarit, da se ne gre umit. Končno po desetminutnem (s minutami ne pretiravam) prigovarjnju dosežem, da stopi v kopalnico. In ko je enkrat v koplanici, se začne spet druga zgodba. Namesto, da bi se slekla, se umila in odšla ven, se ona gleda v špegu, pa pomiva školjko (čeprav je pomita), odpira in zapira vodo, pa gleda koliko je še kolodonta, pa stopi (oblečena) pod tuš, pa se zapre in ne vem kaj počne noter. Namenoma sem jo pustila samo, da sem videla koliko bo to trajalo. Ne boste verjeli 1ura 15 minut, je trajalo, da si je ona umila tri stvari.
Ji recimo rečem, naj pospravi svoj kotiček, kjer ima zložene igrače, pa se spret pol ure “dajeva”. Če dosežem, da ga gre pospšravljat, to taja celo dopodne ali popldne, pa še ne pospravi. Če pa ji pomagm, pa ona gleda, jst pa pospravljam.
Vse to me ne bi presenečalo, če ne bi dobivala iz vrtca ravno obratne informacije. Vzgojiteljica pravi, da je le malokdo tako ubogljiv tako lahko vodljiv otok kot pa Anja. Naredi vse, kar ji rečejo. Glede pospravljanja ni nobenih problemov, vse pospravi, pa še igrače posortira, kam katera spada. Še več, v vrtcu je še prostiti ni potrebno, ampak se kar sama javi, da bo pospravljala.

Kaj mi svetujete, kakšene prijeme, naj uporabim doma, da se bodo stvari spremenile?

lp Lela

Tudi jaz bi potrebovala kakšen nasvet v tej smeri.
Jaz imam dve hčerki. Starejša je pridna, mlajša malo manj . Za to, da se zvečer preobleče, zloži oblačila potrebuje več kot eno uro. Kje je potem še umivanje. Če je pa potrebno pomagati pri obešanju perila, brisanju žlic in vilic, umivanju umivalnika, brisanju praha, sesanju ali pometanju po tleh, pa ni bolj pridnega otroka kot je moja mlajša hči.
Lep pozdrav

Pozdravljena,

tudi mi imamo petletno hči.Moram priznati, da smo imel tudi mi enake težave vi. Vendar sem jaz hčerko na to začela navajati že zelo zgodaj. Tako je že pri dveh letih pospravljala za sabo in mislim, da ji je to prišlo kar v kri. Ko se igra, mora najprej pospraviti eno igračo, šele nato lahko vzame drugo.Tudi pred spanjem najprej vse pospravi, šele nato se gremo umivat. Jaz je nikoli ne pustim same v kopalnici, ker bi ravno tako trajalo sto let. Vedno sem zraven in jo priganjam in pomaga.Mogoče boste rekli, kaj pa njena samostojnost, če ste vedno zraven? Imate prav, vendar je treba včasih tudi popustiti pri principih. Ko gre hčerka vsako z vrtcem na nekajdnevno letovanje , so tam zelo samostojni, saj tovarišica ne more kontrolirati vsakega posebej.Zato so s takimi letovanje začeli že pri štirih letih in bodo šli letos že tretjič.

LP,Kaja

Za razliko od vas, ki ste se javile, imam dva sinova. Starejši ima 6 let. Pri raznih nalogah, sploh pa pri pripravah na spanje, že od malega ve, kako gre. Ob 8h, po Dnevniku takoj v kopalnico. Če tega ne bi upošteval, ga opozorimo, da sledi kazen, ta kazen ni telesna, ampak prepoved risanke za jutrišnji dan, sladoleda za en dan ipd. Verjemite mi, da se morate samo prvič držati besede in kazen dosledno izpolniti. Drugič to ne bo potrebno, ker bo otrok takoj ubogal – vsaj tako je pri mojem najstarejšem, drugi pa ima šele dve leti, bomo videli kako bo.

Namesto grožnje s kaznijo, če se vam zdi prekruta, poskusite z nagrado: če boš takoj pospravila, ko bo prišel kazalec na uri na ….., bomo jutri kupili jagode! (oz. nekaj kar ima otrok rad) – čeprav bi te jagode tako ali tako kupili. Da ne bi bile nagrade prepogoste lahko uvedete risanje zvezdic na koledar – ko bodo 3 zvezdice (ker se boš 3 večere hitro pripravila na spanje), bomo….to pa to…..(kar ima otrok rad)..

To s pohvalo je sicer bolj pedagoško, zahteva pa več potrpežljivosti in časa od staršev.

Zivjo,
nasega petletnika izredno motivira sistem zvezdic: ce se sam oblece, ce se sam umije, ce pospravi posteljo,… nato zvecer z zadovoljstvom riseva zvezdice v tabelo. Nikoli ne poudarjam, cesa NI naredil ampak kaj je tisti dan se posebej DOBRO naredil. Tako je izredno motiviran in se potrudi, da vcasih kaj naredi celo sam od sebe, o cemer prej ni bilo niti govora.

Lep pozdrav, Karmen.

To pravzaprav imenujemo podkupovanje in je primerno pri šolanju psov, pri otrcih pa bi vam to odsvetovala, saj se otrok lahko nauči, da bo za vse kar bo storil tudi kasneje v življenju potreboval oziroma zahteval nekaj za povračila. Otroka pa bi le radi naučili da je sočuten, da pomaga drugim,… mar ne. Prva metoda s kaznijo ( vendar ne telesno ali kako tako) je bolj primerna, saj se mora otrok vseeno naučiti upoštevati družinska pravila, kajti v življenju bo nenehno omejen z družbenimin in drugimi pravili.Lep pozdrav

Super način, le tako naprej.

Spoštovani !

Kakšen smisel ima, da otrok nekaj naredi samo, če je za to nagrajen ali pa da ne bo kaznovan. S tem se bo otrok naučil le izkoriščati ali pa ga boste s kaznovanjem ustrahovali. Otroka morate motivirati za delo, tako da ve, da ga mora opraviti, ker je tako prav, ne pa zato ker bo sicer kaznovan ali podkupljen.

Kaj vi tudi perete, likate, kuhate, hodite v trgovino ,…. zato ker vas za to nagradijo ali vas v nasprotnem primeru kaznujejo?! Ali pa enostavno veste, da je to vaša dolžnost, ki jo pač morate opraviti!?

S takim načinom Vaš otrok ne bo razumel pomena dela in bo opravil le in samo tisto, kar mu bo naročeno, da zato ne bo utrpel posledic oz. le zato, da bo nekaj dobil. S tem bo postal popolnoma nesamostojna in lahko vodljiva oseba.

Mateja