Prosim za nasvete..Poročena sva že leta, nimava otrok, sem pa jaz kronični bolnik in imam veliko omejitev. Nisem na vozičku, bolj v smislu drugih omejitev..množic ljudi, okužb, kopanja v bazenih, savnah, ne smem, toplice odpadejo, tudi nisem dosti zdrava za kakšno smučarijo itd. Vidite sami, da se krog zoža. Z leti sva kar začela posedati doma. Prijateljice imajo otroke, in se ne vidimo več toliko, življenja so natempirana, meseci pa kar bežijo. Ne znava več početi kaj v dvoje. O svoji bolezni na dolgo ne želim razpravljati, ker ni pomembno. Želim predloge, kam takole pari hodite? Kino, gledališča? Midva dlje od kakšne kave skoraj ne prideva, pa vem, da bom mogla sama naji ideje in dajati pobude, organizirati…oz da bova morala sama, drugače bova zares obsedela doma…Ni to življenje…delo, zdravniki, delo doma..in konec..Res prosim za predloge..Hvala.

Mogoče vama pride prav tale Pavčkova pesem. 🙂

“Ženiš se pred tridesetim, ker se tako spodobi.
Normalen si.
Imaš dva otroka.
Diplomo.
Službo.
Račune za elektriko.
Račune za telefon.
Desetdnevni dopust.
Mogoče 15.
Dodatno zdravstveno zavarovanje.
Dodatno življenjsko zavarovanje.
Penzijsko zavarovanje.
Račune za ogrevanje.
Hitiš domov iz pisarne.
Danes je nedelja.
Ljubiš se vsako drugo nedeljo.
Z ugašeno lučjo.
Mirno.
Misijonarsko.
Včasih tudi ob četrtkih, ko ti odpove psihiater.
Bodi normalen.
Ob petkih ti tvoja preprosta žena skuha bograč.
Odrekel si se gojenju čebel, svojim mladostnim sanjam.
In temu, da se pogosto smeješ.
Hodiš v fitness, ker je tako prav.
Voziš se v koloni.
Nikoli ne prehitevaš.
Ne znaš več ljubiti.
Si pa želiš.

Kasneje izgine tudi to.
Lažeš, da si dobro.
Lažeš, da se smeješ.
Lažeš.
Ne moti te prah na najljubši plošči.
Na celem gramofonu.
Kadiš skrivaj.
Preklinjaš voznike.
Preklinjaš pešce.
Preklinjaš kolesarje.
Preklinjaš sosede.
Preklinjaš ženo.
Preklinjaš otroke.
Preklinjaš boga.
Preklinjaš življenje.
Računi, računi, računi.
Imaš preveč gub.
Imaš par let v tujini.
Neka bežanja od samega sebe.
Včasih se napiješ,
nikoli sam.
Z družbo.
Ker, tako je prav.
Poješ, ker pravijo, da so taki ljudje veseli.
V avgustu boš odplačal kredit.
Starejši si za 20 let.

Čakaš lift.
Srhljivo miren si, ko se pokvari.
Čakaš v vrsti.
Čakaš v banki.
Čakaš da ti žena znova reče:”ljubim te.”
Čakaš da jo znova vzljubiš.
Čakaš poletje.
Čakaš da se otroci izšolajo.
Čakaš da omožiš hčerko.
Čakaš da oženiš sina.
Čakaš penzijo.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš drugo leto.
Čakaš svetle čase.
Čakaš boljši jutri.
Da boš srečen.

Sezuj se.
Hodi bos.
Tako lahko hodiš tudi po travi.
Kopaj se ob zori.
Govori o stvareh, ki jih ljubiš.
Nikoli ne obračaj palačinke z nožem ali roko, samo z metanjem v zrak.
Odlepil jo boš s stropa, ne skrbi.
Nauči se razbiti jajce z eno roko.
Guncaj se ob treh zjutraj.
Naroči 5 kuglic sladoleda.
Sprehodi se ob reki.
Potisni nogo v reko, ne boš ostal brez nje.
Ljubi se.
Zjutraj.
Opoldne.
Ob mraku.
Zvečer.
Ob dveh.
Ob treh ne moreš, takrat se guncaš.
Ljubi se stalno.
Povsod.
In ne z vsakim.
Nikakor ne z vsakim.
Če se imaš priložnost ljubiti na strehi neke zgradbe, na slikarskem platnu povaljan v barve; lase namočene v tempero, NAREDI to.

Če nimaš te priložnosti pojdi in kupi platno.

Slikaj -z njo.
Obesi sliko nad kamin.
Naj vaju gosti stalno sprašujejo čigava slika je.
Skrivnostno se nasmejta.
Držita se za roke pod mizo.
Pobožaj jo po trebuhu, kjer je mojstrovina vajine slikarske tehnike.
Ljubi.
Objemaj.
Žgečkaj.
Pleši.
Oproščaj.
Sanjari.
Potuj.
Ne zamudi prvih zvončkov.
Niti zadnje lubenice.
In to, da se zapacaš z jogurtom.
Smej se.
Dosti se smej.
Pripravi musako.
Beri cel vikend.
Zmoči se.
Pobarvaj sobo v rdečo.
Poj, če se ti poje.
Joči, če tako čutiš.

Kupi šotor.
Največji v trgovini.
In opremo za kampiranje.
Posoli, če ni slano.
Ne pozabljaj prijatelje.
Govori o ljudeh, ki jih imaš rad
Ni jih težko najti.
Ni težko ljubiti.
Govori tudi o stvareh, ki te mučijo.
Govori. In poslušaj.
Bodi pozoren in usmiljen.
Neguj ljubezen.
Govori Mi, namesto Jaz.
Ne beži pred sabo. Ne boj se.
Lep si, tako nasmejan, kot namrščen.
Pa kaj, če znaš samo dva akorda na kitari.
Zgradi v sebi, ne okoli sebe.
Posadi hektar češnjevih dreves.
Prinesi ji seme za origano iz službene poti.
Čakaj, pa ti nimaš službene poti.
Postal si tisto kar želiš.
Potem se pa odpelji do tržnice in ji kupi seme.
Bodi kreativen, nič ni neumno, če je namera prava.
Pobarvaj svoj svet.”

Tone Pavček