Pozdravljeni,

stara sem 21 let. Nasplošno zdrava, nekadilka, s težo nimam težav,… Lahko rečem, da je vse kakor bi moglo bit (družina, prijatelji, fant, služba,…)
Težav s stresom nisem nikoli imela, včasih je res prišlo kakšno stresno obdobje (matura, vozniški izpit,..), sedaj pa se s stresom že težko spopadam. Mislim, da vse skupaj izvira od poletja – ko sem imela nekakšen napad panike. Vzroka nisem nikoli odkrila. Res je da sem bila tisti večer sama (ampak ni bilo prvič). Jaz pravim, da se je nekaj v meni nabiralo že dlje časa in je potem izbruhnilo takrat ven. Pojavil se mi je takrat visok pulz. Drugo je bilo vse ok. Ker sem bila prestrašena se pulz ni spustil.. šla sem do urgence … kjer je bil EKG čisto ok, samo pulz pa visok…poslali so me še isti dan na preiskave v bolnišnico.Vse je bilo ok.. Kri, pritisk, dihanje, RTG sika pljuč in srca,… ščitnica je bila tudi ok. Potem je minilo.. napada nisem nikoli več imela. Se je pa začelo dogajati, da je vsaka malenkost vrže iz tira. Že če grem na pregled h zdravniku me skrbi 2 dni prej,… sekiram se, pod stresom sem,.. ko reče, da mi bo izmeril pritis se mi pulz že sam od sebe dvigne. Vem, da je to večinoma psihična težava. Problem je ker se nikakor ne morem sprostit. Vedno mislim, da se lahko kaj zgodi,… Ker sem teden nazaj izvedela, da bom mogla na operacijo za cisto na jajčniku sem pod stresom že cel teden. Čakam na izvide krvi – tumorski markerji (jih morajo narediti vsakemu pred operacijo) in vem, da je minimalna možnost da bi bilo kaj narobe … kljub temu, da se tega zavedam in se mirim, da je samo operacija… sem pod stresom, se sekiram,… mislim negativno.
Razmišljala sem že, da bi šla na psihoterapijo, ampak glede na to, da z študentskim delom ne zaslužim bajnega denarja mi je ta opcija nekako nedosegljiva. Priporočali so mi, da si najdem kak hobij, šport… pa me potem vedno skrbi, (če grem tečt – in nimam nič kondicije) da je to lahko nevarno in da se mi spet pojavi pulz… Razmišljala sem tudi o jogi/meditaciji,…

Kaj vi svetujete? Kako se spopasti s stresom? .. oz če je tole kar mene muči sploh stres..

Lep dan in hvala za odgovor!

Pozdravljena,

dandanes v času negotovosti ni nihče več imun – nedovzeten do stresnih dogodkov. Pa čeprav ima/ali misli, da ima, vse pogoje za lepo, udobno življenje.
Vam, našim otrokom ( vi bi mi bila lahko hčera, saj imam hčero, ki ima že 30 let) prihodnost ni tako svetla in obetavna, kot je bila nam, vašim staršem. In če ste osebe, ki znate realno oceniti življenje okrog sebe, če se zavedate, da varnosti do konca življenja ni več, potem se morate zavedati, da vsa ta negotovost vpliva tudi na vas.
Stres, stresni dejavniki, teh je zelo veliko. Spodaj vam bom pripela enega od objavljenih člankov, kaj vse se danes šteje kot stres*.

Potem se morate zavedati, da se mi ljudje (to je naš metabolizem, delovanje celic) spreminjamo vse naše življenje.
In vse naše življenje se dogaja, da zaradi sprememb v količini hormonov
(hormoni so besede našeih možganov in telesa. S hormoni telo in um komunicira med sabo, se dogovarja, kaj morajo celice početi. Od rojstva do smrti. Najprej rastemo, se razvijamo in sestava in količina hormonov je ena. Potem pridemo v puberteto, pojavijo se novi hormoni, nova sporočila, pa dozorevamo osebnostno – ponovno nove besede -hormoni, nova navodila. In tako tudi v aktivni dobi življenja, staranju in umiranju. Ves čas se sestava in količina hormonov spreminja. S tem pa se spreminjamo tudi mi: na zunaj , naš izgled, in tudi naše razpoloženje počutje.)
prihaja do sprememb v našem počutju, razumevanju okolice in nas samih, do sprememb v navadah ( hranjenja, aktivnostih, kaj nam je všeč,….). Vendar vse te spremembe, raznolikost hormonov, njihova aktivnost , da jih sploh tvorimo pravočasno in potem tudi odstranimo iz telesa – za vse to so odgovorni možgani. Možgani zelo veliko delajo, največ od vseh organov. Zato rabijo ogromno energije.

Ali sploh veste, kdaj vse občutimo te spremembe?
Najbolj bolečo spremembo občutimo prvič, ko se preoblikujemo v spolno zrelo osebo (najstniška leta), drugič pa, ko izgubljamo rodnost ( mena). Za ti 2 spremembi VEMO, se jih ZAVEDAMO. Nikakor se pa ne zavedamo, da se ves čas spreminjamo, a veliko manj opazno ( ne čutimo kot hude motnje v razpoloženju, počutju)
Ženske doživimo hujše strese tudi ob nosečnosti in rojstvu otrok (nosečniška, poporodna depresija vam je sigurno od nekje poznana).

Vi imate 21 let. Ste v najbolj intenzivni fazi razvoja ( spolnega dozorevanja in osebnostnega dozorevanja).

Težava je v možganih, ki so energetsko zelo potratni.
V času odraščanja morajo naši možgani dajati cel kup navodil ( poleg tega, da premagujejo vsakodnevno življenje, morajo zraven še nadzirati spolno dozorevanje in čustveno – zrelostno dozorevanje)), zato pa potrebujejo ogromno energije. In ravno tukaj je past. Ko začne zmanjkovati energije, takrat začnejo možgani signalizirati ( nam sporočajo: Pomagaj mi!!), da ne bodo več zmogli vseh aktivnosti. To sporočanje, ti alarmi so zelo različni pri vsakem posamezniku.
/Eni to občutijo kot razdražljivost, nezadovoljstvo, malodušje, strah, panika, negotovost, lahko težave pri prehranjevanju, potem spanju, lahko v obliki nekih bolečin, tudi alerghij,… potem imunski sistem pade,..in še in še. Če greste na pregled, so vsi krvni izvidi, testi, pregledi: bp ( vse je normalno)./
Ti simptomi, sporočanje možganov so samo GOVORICA MOŽGANOV in ni še nič nevarnega. Vi se morate samo zavedati, da trošite preveč energije za dejavnost možganov. To je pri vaših letih zelo normalno, saj šele zapuščate puberteto ( čeprav vi najbrž mislite, da je že zdavnaj mimo), vaši možgani se še intenzivno razvijajo ( možgani rastejo in se razvijajo tja do 35., 40.leta starosti). To je nekaj podobnega kot, če peljete avto in bi želela zelo močno pospeševati – pritiskate na gas, mašina tuli, avto gre hitreje, a bencin dobesedno teče v motor. Naš organizem deluje zelo podobno.

VEM, da je zelo težko, da se počutite tako negotovo, nimate občutka varnosti, ves čas mislite – kaj če se mi ponovno zgodi ta grozni občutek panike, strahu. Občutek je grozen prav zaradi tega, ker vam možgani zelo na glas hočejo povedati: ne gre več!
Zato je potrebno nekaj narediti, a kaj, ko najbrž ne veste, kaj je tisti najhujši dejavnik, ki vas najbolj energetsko izčrpava.
– Mogoče so to le neki otroški/ najstniški prikriti spomini,
– mogoče je to način prehranjevanja, ki ne ustreza več potrebam možganov, endokrinim žlezam..telesu,
– mogoče je to vsakodnevno gibanje, počitek, SPANJE!!,
– mogoče popijete čisto premalo vode – navadne vode
– mogoče ste si zadala preveč umskih naporov
-.mogoče kombinacija nekaj zgornjih dejavnikov………..

Vse življenje se spreminjamo. Zato je neka oblika hrane, gibanja, spanja, razvedrila dobra in koristna, ko ste otrok, a ko postanete odrasla, ni več dobra. POtem je nekaj drugega že spet dobro in koristno nadaljnjih 10 – 15 let, pa že spet pridete v obdobje, ko se ne počutite dobro, ko že spet prihajajo sporočila možganov,…. torej nekaj bo treba spremeniti.

KAJ?
Vedno hitreje ugotovite vzrok vaših težav, ko se znate dobro opazovati, ko si priznate in ko ste pripravljena spremeniti tisto, kar vašemu umu/telesu ne ustreza več. Pa čeprav vam je neka hrana, gibanje, oseba, okolje …bila do sedaj (in vam še je!!) zelo dobra, koristna, všečna, in kar ne morete brez tega ( prehrana- čokolada, sladkane zadeve, zabave, druženje z nekaterimi ljudmi, vreme- vročina, hlad, vlaga, športanje, fitnes, pasivnost,…..) .

Preden boste potrkala na vrata psihologa ( ne hodite najprej k psihoterapevtom – psihiatrom), se dobro poglejte. Kaj vse počnete in česa sploh ne počnete.

Da lahko dobro vzdržujete telesno in psihično kondicijo (ta je zelo pomembna, saj nam ravno ta sporoča o izčrpanosti možganov),

– morate vsak dan jesti večkrat dnevno in to ne veliko ( naše telo niso tabletke s počasnim-podaljšanim delovanjem).

– Vsako uro do 1,5 h je dobro popiti kozarec navadne vode (že spet: telo ne deluje kot retard tabletka. da bi zjutraj popili 3l vode in bi jo telo potem nekje hranilo in tekom celega dne počasi spuščalo v obtok)

– uvesti morate 24-urni ritem življenja. In dobro je, da se ga čim bolj držite ( mi smo kot psiček. Če ga naučimo reda, imamo krasnega prijatelja, če pa nima reda, potem je katastrofa- lula, laja, nagaja, nreubogljiv, nepredvidljiv…). To še posebej velja za spanje. Spati morate čim bolj redno- ob istih urah!!

– V SPANJU in SAMO V SPANJU se možgani lahko napolnijo z energijo. Ko smo budni, možgani delajo in se praznijo , trošijo energijo. NE MOREJO hkrati opravljati naloge in se še polniti z energijo.

– priporočljivo in že zdavnaj tudi biološko dokazano, da je dobro, ko vsak dan vsaj 20 do 30 minut meditiramo, se sproščamo. KO vse svoje misli usmerimo samo v dihanje (globoko mirno dihanje), in odganjamo vse ostale misli, ki nam prihajajo v zavest, potem damo možnost možganom, da se očistijo vse “miselne navlake”. Tako kot je normalno, da se vsak dan stuširamo in operemo zobe (da se umazanija ne nabira in bi z leti povzrtočila škodo), BI MORALO BITI NORMALNO, da vsak dan umijemo tudi možgane. Možgane pa lahko umijemo samo z “odklopom”, ki nam jo nudi to globoko mirno dihanje in misliti/spremlčjati samo na te vzdihe in izdihe

Upam, da nisem bila predolga in upam, da sem vam vsaj “odprla oči”, da razumete, da z vami ni nič narobe. Odraščate in se razvijate. In tako kot morate z odraščanjem menjati oblačila, je potrebno menjati tudi ostale potrebe organizma. Čim bolj se znate opazovati in čim hitreje naredite spremembe, toliko manj bodo trpeli možgani in vsi ostali organi.
Danes imate vi zelo lepe zobe, z zelo malo plombicami. Mi, vaši starši smo imeli v vaših letih precej več plomb….ZAKAJ? Zato, ker smo vas od malega učili dan za dnem, leto za letom (in je to postala navada, potreba!!) umivanja zob.Naši generaciji to še ni bilo dano, niso nas tako dosledno vzgajali. Enako bo veljalo za redno in dosledno umivanje možganov vseh “strupov in smeti”, ki jih tekom dneva nabirajo. Vi ste tista generacija, ki bo to začela delati, sicer ne tako redno kot umivate zobe. A vaši otroci, če jih boste naučili, bodo imeli veliko manj težav z alarmi možganov.

Če se nikakor ne morete spraviti k spremembam, če vas je kar naprej strah, da vas bo panika zagrabila, potem bi vam predlagala, da bi v času intenzivnih aktivnosti ( študij, šport), ob spremembi vremena začela z uživanjem Cellfood kisik za življenje. Pomagal bi vam, da bi se ta energetska izčrpanost zminimizirala in bi se čutila bolj varno, psihično bolj pozitivno. Tako bi tudi lažje začela z uvajanjem novega dnevnega ritma, spremembami. Če boste imela še kakšno vprašanje, če sem bila nejasna, mi lahko ponovno napišete. Lep dan vam želim in sploh ni tako hudo, kot se vam zdi, verjemite mi. lp m

*Želite upravljati svoje življenje? Soočite se s svojimi STRESORJI!

Na naš EDINSTVEN genom, ki nam diktira NAM LASTNO biološko uro vpliva nešteto raznoraznih stresorjev, dejavnikov (to je t.im. epigenetika, vpliv stresov na genom).
KAKŠNE bodo te spremembe, KAKO se bodo IZRAŽALE in KAKO se bomo z njimi SPOPRIJELI, je odvisno samo od nas samih.
NIKOLI ne POZABIMO, da smo zelo kompleksna bitja! Ko nas dalj časa tarejo čustvene težave, utrujenost, bolezni, malodušje, nezadovoljstvo NE KRIVIMO samo en dejavnik! Krivcev bomo našli kar nekaj, ki so prisotni že desetletja, pa se jih niti zavedali nismo!

Spoznajmo se s svojimi PETIMI vzroki stresorjev!

VEDNO UPOŠTEVAJMO, da MI, naš genom živi :
1. v nekem okolju, zemljepisni širini, ki ima svoje značilne podnebne lastnosti. Temperatura, vlaga, količina sončnih žarkov, stalno kozmično žarčenje, radioaktivno in elektromagnetno žarčenje, dolžina dneva in noči, onesnaženost okolja (vode, zraka in zemlje) s sintetičnimi kemikalijami, prahom, hormoni,antibiotiki,izpušnimi plini,….Vse to so stresorji in vplivajo na vsakega od nas RAZLIČNO!

2. v kulturnem OKOLJU, VZGOJI, ki nas zaznamuje že v zgodnjem otroštvu in oblikuje našo psihološko strukturo ali nam lastni JAZ.
Vse frustracije otroštva MI VSI nosimo vse življenje s seboj in zaradi njih v določenih okoljih, situacijah odreagiramo na določen način. Zato ISTA stresna situacija povzroči pri vsakem od nas zelo različne reakcije; od zelo negativnih, do zelo pozitivnih, od zelo eksplozivnih, do zelo pasivnih. Največkrat celo bratje in sestre razumejo in se odzovejo na isti stres zelo različno.
/ Dve osnovni kulturi vplivata s svojimi dejavniki, stresorji : kultura DRUŽINE – razgledanost, širina starih staršev in staršev, socialno ekonomski status družine, povezanost družinskih članov, način vzgoje, stališča,vrednote; in kultura ožjega in širšega OKOLJA – prijatelji, verska prepričanja, politično in gospodarsko dogajanje, služba/.

Ta dva dejavnika ves čas vplivata na naše počutje, zdravje. Največkrat ne moremo kar zamenjati okolja, službe, staršev. Lahko se jim izogibamo in naučimo spopadati z njimi.
VSAKODNEVNO VPLIVAMO na METABOLIZEM TELESA, na čim boljše delovanje naše biološke ure:

3. z vsakodnevno PREHRANO ki je osnova, da naša 24 –urna biološka ura, celični metabolizem dobi celo vrsto snovi in elementov (celične hrane), da deluje s čim manj napakami;

4. z vsakodnevno pravilno FIZIČNO AKTIVNOSTJO, ki se z leti in staranjem spreminja; vsakemu posamezniku primerno GIBANJE JE OSNOVA za dobro prehranjevanje in čiščenje celic vseh organov ( samo gibanje omogoča, da se po telesu optimalno pretaka celična hrana, kisik in prehranjuje tudi najbolj oddaljene organe / celice, hkrati pa odplakuje škodljive metabolne ostanke, celične smeti). Z gibanjem se izboljšuje tudi vitalnost organov, čvrstost mišic. Mi to opazimo kot lepše, mlajše, bolj spočito telo,zato smo tudi bolj zadovoljni, veseli, bolj potrpežljivi, strpni;

5. v vsakodnevnih trenutkih sproščanja in SPANJA, ki so življenjsko pomembni in nujni, če hočemo, da možgani obdelajo vse informacije, ki so jih tekom dneva sprejeli in da se ponovno regenerirajo. Možgani so največji porabniki energije ( možgani potrebujejo povprečno 20 % vse energije za normalne aktivnosti, ko telo ni pod dodatnimi fizičnimi ali čustvenimi stresi), zato so tako zelo občutljivi na pomanjkanje kisika (hipoksija ali tudi oksidativni stres).
Tudi količina SPANJA in sproščanja se z odraščanjem in staranjem spreminja. In tudi vsakdo potrebuje NJEMU POTREBNO KOLIČINO spanja in sproščanja. Zato POZOR: »NI LENUH in MANJ PAMETEN nekdo, ki potrebuje 8 ali 10 ur spanja !«

Z uravnoteženo prehrano, pravilnim gibanjem in spanjem, ki je za vsakega od nas nekoliko drugačen, bomo skrbeli za energetsko ravnovesje ali HOMEOSTAZO tekom celega dneva.

Živijo,
malce pozen odgovor, ampak sama sem imela precej podobno težavo. Sem stara 22 let in te res razumem. Pri meni se je stres začel pojavljati z maturo, vozniškim izpitom in se nadaljeval z izpiti na faksu. Potem pa mi je prijatelj kar enkrat mimogrede omenil neko firmo, ki dela kot neke igrice/vaje za sproščanje stresa. In, ker mi je šlo na slabše (očitno sem bila precej neznosna zanj;), mi je to dejansko kupil za rojstni dan. Firma je Zdrav dih, dobiš pa ene takšne slušalke/headset in en kup igric za telefon. Na začetku so imeli precej otroških iger, kar je bilo rahlo odbijajoče, sedaj pa jih je okrog 30 in nekaj zares dobrih. Osebno mi je najbolj prav prišla joga… Namen igric (ki jih daš na telefon in jih imaš vedno s sabo) je, da priključiš te slišalke, ki imajo poseben nastavek kamor pihaš. Bistvo je, da pravilno dihaš in z dolgimi vdihi sproščaš stres. Čeprav sem se na začetku temu darilu smejala, ga zdaj jemljem precej bolj resno (tudi po tem, ko sem prebrala precej študij na to temo).

Lahko malce preveriš, meni osebno je reees pomagal – da sem z vodenim dihanjem in premikom v virtualni svet popolnoma sprostila. Zame tale stvar dela čudeže in je sedaj obvezna oprema v moji torbici.

Lep dan ti želim,
Klara

Ja, naučite se sproščati se!
To so enostavne tehnike globokega mirnega dihanja. Pri tem morate seveda poslušati svoje dihanje, da se potem res nekaj zgodi!
In takšni pripomočki, ki ste jih omenila, so dobri tako, kot je dobra sproščujoča glasba, ali joga,…

V današnjem svetu je vam, našim otrokom mobilni telefon nekaj samo po sebi umevnega. Zato so takšni pripomočki odlični, da se naučite in uporabljate starodavne veščine mirnega globokega dihanja. Na sodoben, vam sprejemljiv način.

Mogoče pa ga bomo tudi mi, vaši starši poiskali in uporabljali.
lp m