Ne zmorem se odločiti
Ojla, Marinka!
Ne zmoreš oditi zato, ker ti ta situacija “žrtve” zelo ustreza. Tvoj mož je tako nemogoč, da ti revica nič ne moreš storiti. In ker moraš reševati ne vem točno kaj.
Kratka inventura tvojega položaja je:
– skupno premoženje v minusu (hiša pod hipoteko), ja kaj pa sploh ti še rešuješ? minuse?
– zakon mrtev – zakaj pa še ostajaš? tudi tu ni nič reševati
Če misliš, da s tem, ko ostajaš, podpiraš svoja odrasla otroka, se zelo motiš. Samo slab zgled jima daješ za življenje in nič čudnega ni, da ti rečeta, da si otročja. Saj si. Namesto da bi dala zgled ženske, ki zna dobro poskrbeti zase, jamraš in javkaš, da se nič ne da. Pa si visoko izobražena in z dobro službo. Pametna in sposobna ženska.
Edini izhod, če želiš, da te tvoja otroka lahko začneta spoštovati, je, da končno odrasteš, se nehaš naslanjati na tvojega otročjega in zapravljivega moža, se odseliš in ločiš. Če sama ne zmoreš (iz teh pisanj se to vidi), poišči pomoč terapevta.
Če pa se odločiš ostati, že sama dobro veš, zakaj boš ostala. Ni treba stokati, kako trpiš, ker si to sama izbrala.
marinka kot sem jz zasledila,če sem dobro zasledila je vse kar imate praktično že tuje-banke,hipoteke,dolgovi,nevem kaj še čakaš v vsakem primeru bo šlo vse v rit..poišči si najemniško stanovanje,če nimaš kam drugam,vloži vlogo za ločitev in to je to..enega razloga ne vidim,da vstrajaš z njim,otroci so že na pragu odraslosti in četudi se nebi izšlo z tem drugim moškim,nima veze,pomembno je da se izide zate..
lahko pa ostaneš in životariš naprej..
Vidim, da imaš problem kar velik, ni zlahka kar iti sploh če te ima mož v malem mazincu.
Otroka…. bosta razumela, jaz bi svojega očeta najraje nekam poslala, dobesedno se mu je sfuzlal mami pa trpi in trpi. In kakšna je rešitev. Pri nas je tako, da je veliko napisal nanjo zarad drugih problemov, nimamo sicer finančnih težav je pa ravno obratno. Če gresta narazen bo mamici vse pobral, ostala bo sama boga punčka, že zdaj je revica kaj bo pa potem. Seveda ima kam iti samo bodo problemi spet na sodišču, oče je prestar raje se toži, raje je ogen v hiši kokr pa da bi začel razmišljat trezno. Obe sestri sta že šli od doma in se imata lepo, prideta domov in dobita vse kar hočeta, dobita tudi dobro voljo, lepe obraze, nasmejane, oba se ponujata za pomoč, ko sta bili doma je blo samo garanje. Tako v tvojem primeru kot v našem ne vem kaj je pametna poteza. Mami se mi smili iz dneva v dan bolj. Kako jo potolažit, kako ji pomagat???? Oče pa je iz dneva v dan bolj bolan v možgane ima jih 60, da vemo o kateri populaciji govorimo. Kaj narediti, če ima on vso moč, bolj mu govorimo bolj se oddaljuje bolj je naostren proti nam. 🙁
Nebi rada, da vse to, kar sta skupaj naredila, prisložila, ustvarila da gre nekam drugam….
Marinka!
Jaz mislim, da te z možem ne čaka nič dobrega na zrela leta. Ali boš do konca življenja odplačevala njegove dolgove? Vzemi svoje življenje v svoje roke, pojdi v najem stanovanja in zaživi samostojno, brez prijatelja, da ti otroka ne bosta očitala, da si šla zaradi drugega moškega. Vzemi malo večje stanovanje, otroka vzemi k sebi če želita in naj ob študiju tudi onadva delata, pa se boste rešili nadloge. Mož je sam odgovoren za svoja dejanja, saj je vendar odrasel človek, če pa še ni, bo pa postal, ko boš odnesla pete.
Moj predlog, odločitev je vedno le na tebi. Ko si v najtežji življenski situaciji, se moraš vedno odločiti sam. Da se, preverjeno.
Pa srečno!
vedno ista zgodba
Če se ločujete, se ločujte zaradi sebe, ne zaradi drugega moškega. Edino, kar s tem naredite, je da se znova na nekoga obesite in ste znova razočarane. Pa če se izkaže, da drugi moški ni tako perfekten kot se zdi (na pijačkah so vsi perfektni) se bo potem začelo še to – jaz sem zaradi tebe moža pustila, ti pa tako
Vsekakor ta moški ne bo vzrok, da se bom ločila. Morda sem se ob njem res le malo bolj zavedla kaj zamujam in kako bi mi življenje lahko teklo drugače, vendar ko sem razmišljala zadnje tedne se mi zdi, da on ni tista pika na i v mojem življenju. Spravlja me v smeh, v dobro voljo, med nama je dobra energija vendar, mi dejansko ni ponudil nobene moralne pomoči, roke, ampak samo nekje od zadaj čaka, da bi bila prosta. In to me je kar malo zmotilo, nobenega predloga da bi me podprl in mi kako pomagal, tako da sem se zaenkrat obrnila proč od njega. In očitno mu to ustreza.
tadej
Dolgovi ostanejo. Zakaj bi se odpovedovala dediščini?! Sicer pa je možno dolgove terjat od zakonskega partnerja.
Mož ni ničesar lastnik, na avta, ne hiše (čeprav je bilo prvotno njegovo). Vse skupaj je pred leti meni podaril, tako da njegove dediščine ni. Vendar se bojim, da bi banka lahko dolg terjala od mene, če bi se mu kaj zgodilo.
licorice
Ne zmoreš oditi zato, ker ti ta situacija “žrtve” zelo ustreza. Tvoj mož je tako nemogoč, da ti revica nič ne moreš storiti. In ker moraš reševati ne vem točno kaj.
Za koga bi pa igrala »žrtev«? Kar imamo mi za štirimi stenami nihče ne ve. Moj mož je nasproti drugim ljudem čisto drugačen – naj, naj. Navzven je tudi zelo komunikativen, medtem ko sem se jaz precej zaprla vase in težko komuniciram s sosedi in njegovimi sorodniki.
Kratka inventura tvojega položaja je:
– skupno premoženje v minusu (hiša pod hipoteko), ja kaj pa sploh ti še rešuješ? minuse?
– zakon mrtev – zakaj pa še ostajaš? tudi tu ni nič reševati
Kredite za zdaj še lahko plačujemo, vendar če bi to prodali in poplačali kredite, ne bi za nikogar od nas nič ostalo. Sama z otroki bi si težko privoščila stanovanje za 300 EUR najemnine, saj mi za preživetje ne bi ostalo nič, poleg tega ne dobivam rednih dohodkov.
Če pa se odločiš ostati, že sama dobro veš, zakaj boš ostala. Ni treba stokati, kako trpiš, ker si to sama izbrala.
Iščem pomoč in nasvet, kako se sploh odločiti, morda doma vseeno spremeniti kaj v pozitivno smer. Vsekako bi želela terapevtsko pomoč, ki pa ni zastonj – ali pa kje je? Se mi pa po svoje tudi zdi noro, da bom jaz zase iskala pomoč, mož bo pa ostal enak – to nima smisla. Sicer pa dvomim, da bi me sploh pustil od doma.
Kot praviš, Veka, bojim se, da ne bo nikoli drugače. Zdaj je meni najbolj problem ker nimam rednih dohodkov in si res ne morem privoščiti najemniškega stanovanja, ker potem mož enostavno ne bo več plačeval kredita (hipoteke), jaz sem pa porok, ker je nepremičnina pisana na mene. Me razumete kaj to potem pomeni za mene? Ne bo plačal dva, tri obroke – banka bo terjala mene in takrat bo že 3 jurje.
Otroka sta pridna, že sedaj poleg študija delata, da imata za svoje potrebe, drugače sploh ne bi mogli živeti in tudi zato razmišljam, da jima bom v primeru ločitve le škodovala – selitev, standard se jima bo bistveno znižal … ne vem – morda pa le preveč razmišljam in predvidevam, namesto, da bi kaj storila. Morda pa le še počakam kakšno leto, dve, ko se bodo določene stvari vseeno nekako razpletle. Ne vem….
