ne želi poroke…
Pozdravljene,
veliko sem že o tem prebrala, ko se eden od partnerjev ne želi poročiti, drugi pa si tega želi… Sama sem na istem. Si zelo želim poroke, ker mi “biti z nekom poročen” veliko pomeni. Partner pa za poroko ne želi slišati oz. presliši karkoli je govora o tem. Če že “mora” kaj odgovoriti nazaj na to temo, pravi da mu do poroke ni. Ne potrebujem velike poroke in vseh tistih ceremonij, ki pridejo zraven. Rada bi le to, da bi bila mož in žena.
Da se ne želi poročiti, sem izvedela, ko sem rodila. Že predno sem zanosila sem govorila o tem, kako si tega želim, kaj mi to pomeni, vedar ni nikoli nič komentiral nazaj, zato sem mislila, da mu je prav.
Sedaj si partner želi še enega sončka, tudi jaz si ga, vendar sem mu nekje v podzavesti zamerila in mi ni do tega, da bi ponovno zanosila, kljub temu da imam veliko željo še po enem otročku.
Partnerju sem predlagala tudi, da dodava sinčku še moj priimek, a se s tem ne strinja in ne želi tega, da ima otrok dva priimka, zgolj njegovega.
Mislim, da se je zaradi tega tudi spremenil najin odnos. Rada ga imam, je zame idealen moški, vendar nevem kako naj to željo po poroki potlačim v sebi in se znebim te zamere, ki se je naselila v meni . Ne želim pa da se poroči z menoj, ker jaz tako želim. Želim se poročiti z nekom, ki bi si tega želel tako kot jaz, ali pa vsaj malo toliko.
Mogoče ima kdo kakšen pameten nasvet?
Spoštovana anonimna5!
Vaše pismo je polno hrepenenja, upanja in hkrati žalosti, nemoči. Želite se poročiti, želite imeti moža, želite nekomu pripadati. Pripadati tako v čustvenem smislu kot tudi pravno podpisati, da bo mož poskrbel za vas v dobrem in slabem. In ko tega ne dobite ostaja hrepenenje, ostaja upanje, da bo razumel koliko vam to pomeni, da bo začutil vaše hrepenenje in vas zaprosil. In v tem pričakovanju ste mu rodila otročička, in še o enem razmišljate. Pa vendar kje ste v tej zgodbi ostali vi? Koliko imate vi v vaši »novi družini« možnosti biti slišani v tistih najglobljih hrepenenjih?
Gospa anonimna5 – poroka vam pripada! Pripada vam enak priimek kot ga ima vaš partner in vaš otročiček (vaša otročička). Zaslužite si, da pripadate tudi formalno vaši družini – in ne da ste kot mama tista, ki se pišete drugače. In ravno vi, ki si tako želite biti del družine, kjer se trudite, dajete sebe partnerju, dajete življenje otroku!
Koliko je gospa tudi v drugih vaših stiskah pri partnerju odziv, ki vas pomiri in vam da občutek pripadnosti in varnosti? Koliko vas partner lahko začuti ko vam je hudo, ko ste besni in ko ste nemočni? Lahko delite z njim bolečino, pa tudi srečo in veselje? Kajti v ozadju bega pred poroko se skriva strah, nezaupanje. V nasprotnem primeru, bi vam partner tukaj prišel nasproti, bi začutil koliko vam to pomeni in bi vam izpolnil željo že samo zato, ker bi si vas želel osrečiti.
Lahko pri sebi začutite – poroka ni zgolj papir, finančni strošek in formalna sprememba priimka. Je tudi globoka predaja, zaupanje, pripadnost ter predvsem – korak iz svoje primarne družine v novo, Vašo družino. Koliko lahko o teh temah govorite z vašim partnerjem? Koliko ste slišani in razumljeni? Ali pa se tu skrivajo bolečine, ko katerih se ne bi pogovarjali, bi jih zaobšli oz. zakrili z drugimi temami? Ali so tukaj neskladja glede izvedbe poročnega dne, glede povabljenih, glede stroškov,… Kaj je tisti strah v ozadju, ki vam brani narediti ta korak?
Gospa anonimna5, krivično je do vas, da čakate in upate. Koliko nemoči, besa in tudi žalosti se skriva v majhni punčki v vas, ki čaka, čaka in upa da bi bila slišana? Vam bi bilo težko prisluhniti sebi in si priznati ta močna občutja? In vztrajati pri tem, da jih ne poteptate in ne zaklenete vase? Kajti tiha hrepenenja vam lahko odvzamejo življenjskih moči, vas zagrenijo.
Zaslužite si, da ste slišani, da si pridobite pripadnost in sprejetost v vaši družini. Z vztrajanjem v ranljivosti in priznanju najglobljih čustev sebi in tudi partnerju vas lahko pripelje do globlje povezanosti, ali pa vam razkrije bolečino, ki sta ji lahko kos skupaj, če se boste tako odločili.
Vem, da vam bo uspelo! Pogumno stopite na poti do svojih hrepenenj!
Kako prosim?! Poroka ji pripada? Po katerem univerzalenem zakonu že, predvsem pa po čigavih merilih? Njenih? Kaj pa njegove želje? So v tem primeru nepomembne? Kot ste zapisali sami, si tega enostavno ne želi, ker ji morda ne zaupa, ker se v razmerju ne počuti varnega, ker je morda enostavno ne ljubi, a v razmerju vztraja iz drugih razlogov. Poroka ne pripada nikomur. Nihče ne pripada nikomur. Nihče ni lastnina nikogar. V razmerja in tudi poroke naj bi ljudje vztopali na osnovi svojih želja in ne prisile (zunanje, ali notranje).
lucidna, strinjam se, nič ji ne pripada, tudi poroka ne, če je on ne želi.
ampak po drugi strani pa tudi njemu ne pripada avtomatično, da ima otrok samo njegov priimek, če ona želi, da ima otrok tudi njenega. tako to gre, obojestransko, za vse. ne samo za njegovo željo.
njegova želja ne poročiti se šteje. nič manj, a tudi nič več kot njena, da se poroči. zato rešitev tu ni enostavna, ne da pa se reči, da ima katerikoli od njiju večjo pravico, da je po njegovem, tudi on ne.
brez pogovora in dogovora tu pač ne bo šlo, sicer bo nezadovoljen en ali drugi (ali oba). česar pa dolgoročno ne zasluži noben, in pravica obeh do potešitve želja je tu enaka.
Alenčka, bistvena so predvsem ozadja (tako enega kot drugega). Bistveno je, čemu se želi ona tako goreče poročiti in čemu se on ne želi. Tukaj bi predsvem morala biti oba iskrena – tako do sebe, kot drug do drugega. Vsekakor pa v kolikor je njun odnos OK kot pravi anonimna sama, potem ne vidim zakaj je poroka tako bistvena. Pravno gledano ne bo pridobila ničesar. Kaj bo s tem v resnici pridobila, oz. misli, da bo pridobila je pravo vprašanje. Sama sem ob tem postu dobila močan občutek, da v razmerju ni iskrenosti. Če iskrenosti ni pa… Je odnos res čisto tak kot ga želi anonimna prikazati? Kdo ve…
Ti tako rekoč po izgubljeni bitki zahtevaš, da jo ponovite, ker ti izid ni všeč.
Poleg tega od partnerja zahtevaš ne samo veliko, ampak tudi nemogoče: ne le poroke, ampak tudi to, da si poroke želi vsaj pikico toliko kot ti. On si poroke NE ŽELI, je ne potrebuje, nikoli si je ni želel, nikoli ti je ni omenil. Ti si njegov molk z veseljem tolmačila po svoje, držala fige v žepu, češ, ga bom že prepričala.
Pri pomembnih stvareh zrel človek pač ne ravna tako, ampak temo razčisti z jasnimi in glasnimi, nedvoumnimi besedami. Meni se zdi tvoje ravnanje hinavsko in zahrbtno. Tvoja želja po poroki se mi zdi popolnoma legitimna, jo razumem in te podpiram pri tem, nikakor te pa ne morem razumeti in podpreti v načinu, kako bi rada prišla do nje. In kaj točno mu zameriš? Ker ima svoj pogled na to? Njegov pogled ni nič manj vreden od tvojega.
V zvezi je velikokrat treba poiskati kompromise. Vidva se morata pogovoriti o vajinih nasprotujočih si željah … lepo mirno, zrelo, brez očitkov, vsak naj predstavi svoje argumente. Rada bi bila poročena, ker si želim poroke je bolj švoh argument. Nočem se poročiti, ker nočem cirkusa tudi. Ko bosta oba predstavila svoj pogled, pretehtajta, kdo se laže odpove svoji želji. Kdo izgubi manj, če se “ukloni” želji drugega.
Jaz sem proti poroki, si je ne želim, se ne vidim pred matičarjem, sam obred mi je neki birokratski nebodigatreba, da o tem, da ne maram biti v središču pozornosti, sploh ne govorim. A če bi partner izrazil željo po poroki in mi povedal, kaj mu to pomeni, bi zelo resno razmislila.
Po zakonodaji je izvenzakonska skupnost izenačena s poroko. Ni razlike. Nimaš problema. V čem sploh je tvoj problem?
Produkt formalne poroke je nek podpisan papir. Papirju da veljavo tisto, kar je v ozadju podpisov. Lahko je v ozadju podpisov nekaj, lahko celo ljubezen, lahko seveda karkoli, lahko pa tudi ni nič. Tedaj, v zadnjem primeru, je dokument samo ničvreden kos papirja, ki sicer ima pravno težo, dejansko je pa vreden manj, kot stane list papirja v drobnoprodaji, ker je že počečkan in ne pomeni glede ljubezni nič. Kaj boš z njim dokazala? Obstoj tega, kar naj bi bilo za podpisi? Ga obesila na steno kot dokaz česa?
Potrebuješ podpisan papir kot plaketo za na zid? Samo prah se bo nabiral nanjo.
Videti je nekaj, kar bi lahko bilo za temi podpisi, kar obstaja brez njih in si v to trdno prepričana. Tako je videti, tako pišeš… Če je, zakaj potrebuješ materialni dokaz obstoja tega? Si morda želiš še nedoživete fešte ob poroki, pogrešaš to, rompompom in ceremonijo? Okej, tega ne pogrešaš. Samo fešta je, mine, kot vsaka druga in nekatere po nji hudo boli glava in to trajno, do penzije in še naprej. Mož in žena sta vidva že itak, brez papirja. Preberi še zakonodajo, ker praviš, da veliko bereš…
Kaj pa, če ni vse tako, kot je videti in kot si ti opisala in tega tudi podpisan papir ne bi spremenil, ker nima te moči? Če je nekaj umrlo brez poroke, prehitro, predčasno, kaj, če sploh ni zaživelo, potem tega tudi papir ne bo več oživel. Zakaj nujno potrebuješ ta papir? To zanima mene v tvojem primeru, to se vprašaj ti in potem to zapiši tule. Zakaj. Le zakaj bi se rada poročila z nekom, ki se ne bi rad poročil s tabo? Si se ujela sama ali si ujela njega z otrokom? Samo razmišljam, provociram in te preizkušam. To, da kuhaš zamere in ne vem kaj še, manipuliraš z rojstvi otrok, ki jih pogojuješ z ne vem čim, izsiljuješ partnerja, se greš z njim podtalno in specialno vojno zaradi tega.., po vsem povedanem res malo dvomim v tvojo ljubezen do partnerja. Pa poišči takega, ki se bo rade volje poročil s tabo, ker, želiš se poročiti z nekom, ki bi si tega želel tako kot ti, ali pa vsaj malo toliko. otrokom bo dal kup priimkov, še po strih starših morda, vse po tvoji želji. Poišči ga. Lahko bo tako celo še bolj “idealen” kot tvoj dosedanji, vidiš morda kakšen problem pri tem?
Imaš hude težave s svojim Egom, če je tvojemu ime Ego, potem to imaš itak tudi z njim in pomanjkanjem ali nepoznavanjem prave Ljubezni. Tvoj partner pa ima težave s svojim in pomanjkanjem, kar meče čuden pogled na vajino vročo “ljubezen” in “kup planiranih” otrok, od tega eno polovico v delu. Polega tega, dolgotrajno kuhanje zamere povzroča rakava obolenja na notranjih organih in sploh ne spada pod rubriko Ljubezni, ampak pod rubriko – Ego.
Marinec, prepričan sem, da si izgubil pravo bazo glede na tvoj argument in od tega dekleta pisanja. To dekle se je od vedno želelo poročiti, samo njen poba ni imel jajc ji povedat, da je njega podzavestno in zavestno strah, ker mu nekaj ne štima v okolju v katerem je in je za vsak slučaj posegel po pravici za se ne poročit, ker je vseeno privarčevan čas ločitve in sodišča, ostane le urejanje razdelitve premoženja…..pa …:D
Ti boš povedal svoji dragi ”ali tako ali nič” in ona bo sprejela ali pa šla naprej. Tista, ki te bo sprejela bo zakon na papirju pomenil enako kot tebi – le papir za rument.
Ženska potrebuje napotek in pomoč, pa občutek imam, da si jo pokritiziral prehudo 😀
Torej dekle Anonimna5: ne, nikar ne delaj drugega sončka, če se ne moreš sprijazniti brez poroke. Drugi sonček pride na vrsto le, če si ti želiš in je to tvoja želja ter si pripravljena tudi kot samska imeti dva sončka in ju vzgajati. Poišči pomoč, naredi pros in cons kaj se zgodi, če ti en dan poči film in greš od skupnega doma. Skratka poišči si pomoč.
Nikar me ne razumi, da je poroka edina prava rešitev vsega ali pa da obvezno mora biti – ne to je samo običaj v naši družbi. Poznam pare, katerim poročni list ne pomeni ničesar, niso proti poroki, zvesti drug drugemu, samo nikoli ni bilo časa in denarja, ko je bil denar se jim pa ni več dalo saj so otroci odrasli in poleteli. Vendar je bilo to za te ljudi sprejemljivo.
V tem trenutku, zate to ni. Ti potrebuješ neko sigurnost, ki ti jo tvoj partner ne daje. Je to poroka ali je nekaj drugega v ozadju? Veš, če se eden od partnerjev želi poročiti, drugi pa niti slišati ne želi o tem, se človek vpraša kaj tega človeka, ki se noče poročiti ovira pri razmišljanju, kaj se mu pojavi v glavi? … če že ne more ustreči svoji dragi to gorečo željo poroke in pripadnosti…..
Mogoče je tvoj partner šel skozi stres nesrečnega zakona svojih staršev, ki so poročeni po možnosti še živijo skupaj in mu omemba poroke pomeni kot, da ga boš v krsto živega položila, ker je toliko let doživljal sranje staršev. Več dejavnikov.
Punca razčisti si to kar ti pravim in potegni črto za vselej. Vendar razčisti si prvo pri sebi, pusti njega trenutno ven iz tega. Tvoj dragi ima lahko prav tebe zelo rad, poglej v katerem okolju in s kom živiš….ali si mogoče pri tašči? No…ti že veš.
Srečno punca 😉
Spoštovani vsi, ki ste odgovarjali na vprašanje ge. anonimne5.
Rada bi izpostavila, da je pomembno, kako formuliramo svoje odgovore (v zadnjem sporočilu sem nekoliko omilila napisani izraz). Ob prebiranju vprašanj lahko vsak začuti različna čutenja, ki jih doživi bolj ali manj močno. Glede na posameznikovo lastno zgodbo in izkušnje potem vsak formulira odgovor, komentar. Pomembno pa je, da so le-ti spoštljivi in da si lahko drugi z njimi pomaga pri odločitvi in pri iskanju notranje moči za nadaljne korake, ki jih le-ta mora narediti, da reši svojo dilemo, stisko, težavo. V kolikor odzivi spraševalcu niso dovolj, lahko le-ta uvidi, da potrebuje pomoč strokovnjaka.
Ostanimo pa pri prvotnem namenu foruma – drugemu olajšati stisko, razširiti pogled in predvsem pomagati najti odločnost in odgovornost za naslednji korak. Nikakor pa se tukaj ne spodbuja ugotavljanja kdo ima prav in kdo ne, kdo je zrel in kdo ni, s čim vse ima posameznik še težave,…
Hvala za razumevanje.