Ne zdržim več
Pozdravljeni Kranj2019,
kot sem pisala že v drugi temi – menim, da samomor ni rešitev. Konec življenja prej ko slej pride sam od sebe. Potrebno je poiskati pomoč, tudi z duševno boleznijo se da živeti- polno in kvalitetno. Na vas pa je, da se poslužite vse razpoložljive pomoči in ne čakate, da se bo nekaj spremenilo samo od sebe.
Vse dobro, lp,
Bernarda
Res ne vem, ali je to slovenska posebnost, da stalno ping pongate odgovornost za bolezen nazaj do bolnika samega.
S shizofrenijo se da ziveti polno in kvalitetno : really?
Na njem.je da izkoristi VSE oblike pomoči, ki so na voljo: katere?
Psihiater, tablete. Thats about it.
Psihosocialne rehabilitacije, ki je po psihozah zelo pomembna, ni. Ne obstaja.
Res da se jih določen procent ujame po eni epizodi, ampak ti imajo izjemno srečo, ds recimo ne izgubijo sluzbe in da imajo okoli sebe ljudi ki jih podpirajo in razumejo.
Pozdravljeni,
Izvor tezav je lahko tudi duhoven ali spiritualen. O tem se premalo govori v nasih cerkvah. Lahko, da prenasamo generacijska prekletstva nasih prednikov, ki so storila kaksno hudo in gnusobno dejanje ( tudi do 100 generacij nazaj – zrtvovanja zivali in ljudi napacnim bogovom itd.)..po grehih ocetov, lahko, da smo si sami priklicali kaksno slabo entiteto ali demona, ker smo mu skozi svoja napacna dejanja (Okultisticne prakse, klicanje duhov, vedezevanje, predporocni spolni odnosi itd..) dali dostop in legalno pravico da nas poseduje in unicuje nase psihicno, mentalno, dusevno in fizicno pocutje in zdravje. Vem, da se slisi malce bizarno, vendar vse to obstaja ze dolgo casa in vcasih so zdravili dusevne bolezni eksorcisti, saj je psihologija dokaj nova veda (cca. 150 let). Ce resnicno iscete resitev se obrnite na Jezusa in ga prosite, da vam pomaga. Berite Sv. Pismo. Ce ne gre drugace se obrnite na exorcista. Lahko tudi Boba Larsona preko Skypa, vendar je American in vem, da ni ravno poceni. Ampak clovek bi za svoj mir in zdravje naredil vse.
Pa srecno, iscite in boste nasli…
Ne obupaj nad svojim življenjem, smo tudi takšni, ki imamo sočutje. Te čisto razumem, zagotovo ni lahko, ko ti po glavi neprestano hodijo spomini iz prometne nesreče, ob enem pa ves čas doživljaš halucinacije, ki ti uničujejo življenje. Pa vendar, spomni se na lepe trenutke, zagotovo je v tvojem življenju kak svetel žarek, le da ti tega morda ne vidiš. Pomisli na kakšne hobije, ki te veselijo, začni na primer hoditi v naravo, boš videl, da si boš tam najlažje prečistil “dušo”. Glede videza, praviš, da si grd in podobno. Nikar ne pusti, da ti besede ljudi sežejo v srce, naj si mislijo, kar si hočejo, konec koncev, kdo pa je danes sploh še v celoti zadovoljen s svojim življenjem? Ni vse videz, jaz sem raje prijateljica ” grdemu” in po srcu dobremu človeku kot pa obratno. Dobro vem, kakšen je občutek, ko ljudje buljijo v tebe in zato razumem, da ti je ob tem neprijetno. Žal danes v družbi šteje samo karizma, instagram profil, itd. Drži se in prosim, ne delaj neumnosti. Pa javi se nam še kaj!