ne zdržim več
Tudi mene skrbi. Da ne bi pomagali ljudem v nesreči? Da vam je vseeno za otroka, v bolnici oziroma, vam je celo všeč, da je mir?! Da bi sestri speljali moža?! Pa to ni isto, kot da se ne zanimate za okolico?! Vi privoščite ljudem slabo?! Nimate empatije, razloga za to pa ne poznam, verjetno ste psihično močno bolni. Poiščite si strokovno pomoč.
Seveda ima veze. Zagrenjena si, potrebna seksa, razočarana nad svojim življenjem….zato si polna privoščljivosti.
In leta nimajo s tem nobene veze. Razen tega, da se to vse z leti le kopiči.
[/quote]
Pa kako vraga , da otrobarji ne morete pogruntat , da babam seks ni tako pomemben kot vam. Oglej si kdaj običajne (moške) pornografske zmazke. Eno samo nabijanje v vse mogoče in zlasti nemogoče človeške odprtine. To vas stimulira. Blagor ubogim na duhu kajti zaradi njih je pornografska industrija tako bogata. Zdaj pa pomisli na babjo pornografijo. Vsak dan jo lahko gledaš v obliki razno raznih nadaljevank vseh narodnosti in veroizpovedi. V teh slaboumnih štorijah je seks samo nakazan ali zgolj mali dodatek na veliki torti izjemne domišljije in fantazije.
In kako lahko potem sploh pridemo skupaj čeprav samo za nekaj časa. Ja, Mars, pa Venera pa to…
Avtorici uvodnega vprašanja pa samo to, da pač zori in se razvija. Tudi za faza bo minila. Pri 60. ti bo celo nekoliko žal zanjo. Kajti takrat ti bo res že vse dol viselo in to tako in drugače. Starost je tudi zaradi odsotnosti domišljije in posledično pomankanja fantaziranja tako klavrna.
Nobenega sexa nisem potrebna, s tem se mi ne da ukvarjati, ker sex zakomplicira stvari. Iskerno povedano, sem sexala vedno le zato, da sem dosegla nek drug cilj, v nek posebni užitek mi nikoli ni bilo, pa nisem lezba, samo sama zase poskrbim najbolje.
[/quote]
Seveda seks zakomplicira stvari, ker bi se potem morala ukvarjati s sabo.
Misliš, da se lahko izogneš. A življenje je neusmiljeno in zadeve, ki si jih odlašala, postajajo vedno težje breme.
Tako je bilo, sedaj pa je prišlo do tega, da prav privoščim. In vedno bolj opažam, da postajam lena, v smislu, da se mi nič ne da. Letos ne gram nikamor, nimam planov za dopust, nič me ne pritegne…….razen tega, da bo ena sodelavka kmalu soočena z krutimi dejstvi o njenem ljubem možeku, no prav uživam v tem in se nekako bojim (ja vem da je to že patologija), da se bo to zgodilo, ko bom na dopustu in ne bom videla njene reakcije….No to pa ni več normalno.
[/quote]
to je dejstvo. Zlobna v duši in po karakterju.
Zdej se samo odloči, kaj ti paše, biti stran od ljudi, ker ti gredo na živce, ali želiš biti blizu njih,da uživaš in se naslajaš, ko se jim kaj slabega zgodi.
Taki ste nevarni izjemno, ker naslednja faza je,da boš ti začela ljudem nagajati in povzročati škodo, bolečine, zato,da se boš naslajala. Taki ste za na psihiatrije.
pazi pa da te ne doleti tudi karma. kar drugemu privoščiš sebi delaš, ali k sebi vlečeš.
to je dejstvo. Zlobna v duši in po karakterju.
Zdej se samo odloči, kaj ti paše, biti stran od ljudi, ker ti gredo na živce, ali želiš biti blizu njih,da uživaš in se naslajaš, ko se jim kaj slabega zgodi.
Taki ste nevarni izjemno, ker naslednja faza je,da boš ti začela ljudem nagajati in povzročati škodo, bolečine, zato,da se boš naslajala. Taki ste za na psihiatrije.
pazi pa da te ne doleti tudi karma. kar drugemu privoščiš sebi delaš, ali k sebi vlečeš.
[/quote]
A drugi pa niso zlobni? Daj daj, kolikor gledam okoli sebe, nisem niti z od zlobe glede na ostale. Jaz vsaj povem in naredim, nič ne skrivam, ostali pa zahrbtno in podmuklo. Vidim ja tisto narejeno dobrodušnost in srečo, za njo pa je čista preračunjljivost in tekmovalnost, zlasti pri ženskah ki imajo mladiče in jih tiščijo skozi lajf ter jim odtsranjujejo težave. Ubile bi vsakega, ki njihovim mladičem kakorkoli nagaja……a to pa ni zloba? Jebemti ve krule vidite le to vašo naštepano mularijo, sosedovim pa privoščite vse slabo, da ja ne bo kdo boljši od vašega sočeta, a ne de?
In pol sem jaz zlobna?
Avtorica, žal mi je zate. Ker si nesrečna, osamljena, sama, depresivna, žleht, privoščljiva. Samo smiliš se mi lahko.
Še vedno pa je čas, da zaživiš drugače. Da se veseliš lepih stvari, namesto, da se veseliš, kako bi sestri zjebala zakon, kako bo sodelavka nesrečna, kako bo sosed bogi.
Pravzaprav si za na psihiatrijo. Če si ne boš pomagala, bo samo slabše.
In ne išči moškega. Ker zdaj nisi sposobna. Ko se malo v red spraviš, potem lahko onesrečiš še kakšnega. Zdaj bi ga pa spravila v grob.
A drugi pa niso zlobni? Daj daj, kolikor gledam okoli sebe, nisem niti z od zlobe glede na ostale. Jaz vsaj povem in naredim, nič ne skrivam, ostali pa zahrbtno in podmuklo. Vidim ja tisto narejeno dobrodušnost in srečo, za njo pa je čista preračunjljivost in tekmovalnost, zlasti pri ženskah ki imajo mladiče in jih tiščijo skozi lajf ter jim odtsranjujejo težave. Ubile bi vsakega, ki njihovim mladičem kakorkoli nagaja……a to pa ni zloba? Jebemti ve krule vidite le to vašo naštepano mularijo, sosedovim pa privoščite vse slabo, da ja ne bo kdo boljši od vašega sočeta, a ne de?
In pol sem jaz zlobna?
[/quote]
Ojoj, ena znana se je prerinila skozi zadnja vrata nazaj na mon in spet tukaj smeti.
A drugi pa niso zlobni? Daj daj, kolikor gledam okoli sebe, nisem niti z od zlobe glede na ostale. Jaz vsaj povem in naredim, nič ne skrivam, ostali pa zahrbtno in podmuklo. Vidim ja tisto narejeno dobrodušnost in srečo, za njo pa je čista preračunjljivost in tekmovalnost, zlasti pri ženskah ki imajo mladiče in jih tiščijo skozi lajf ter jim odtsranjujejo težave. Ubile bi vsakega, ki njihovim mladičem kakorkoli nagaja……a to pa ni zloba? Jebemti ve krule vidite le to vašo naštepano mularijo, sosedovim pa privoščite vse slabo, da ja ne bo kdo boljši od vašega sočeta, a ne de?
In pol sem jaz zlobna?
[/quote]
glede na to kar si napisala si zlobna. Pika tako je in nevarna za okolico, ker očitno uživaš v tuji nesreči. In ja s tvojo psiho je nekaj hudo narobe in moraš na zdravljenje.
če ti človeku v faco iskreno rečeš, jaz uživam, če se tebi slabe stvari dogajajo in nočem na dopust samo zato,da bom v službi, da spremljam in vidim kako trpiš, ker tega nočem zamuditi…. ženska to ni nič manj zlobno kot če bi si vse to samo mislila pri sebi, in ne rekla tega naglas osebi…
Zlobna in psihično bolna oseba si to je dejstvo.
kaj se ti obremenjuješ z drugimi kako skrbijo za lastne otroke in kako rešujejo njihovo življenje in kako jih vzgajajo. S tem tebi nič ne počno. Ti si sama napisala grozljive stvari in sprejmi – zlobna oseba si po karakterju in srcu in nevarna sočloveku – glede na to kar si napisala sama o sebi.
Zdaj če ima kaj zraven tudi psihična bolezen bi pa moral soditi še kakšen strokovnjak.
jaz meni da ste taki za na psihiatrijo, ker vas to osrečevanje samega sebe na tuji nesreči vedno bolj zasvojuje in začenjate počenjati grozljive stvari. Taki ste nevarni sočloveku in družbi.
Jaz priznam da sem zlobna, kaj pa ve?
Pošiljate me na psihiatrijo, da mi bodo tam pomagali, kako pa? Da me bodo nafilali z kemijo in bom potem apatično gledala v svet? Ni zame, raje sem odkrito zlobna imam večje zadovoljstvo, kot pa biti lažno vesela in polna znanja o tem, kaj morajo drugi narediti, da bo meni bolje.
saj jo vidiš nima nobenega zanimanja za lastno življenje, zato pa je nesrečna. ker ves čas živi tako da vso svojo življenjkso energijo usmerja v druge, kaj imajo drugi, kaj se drugim dogaja, kako so ženske z otroku, kako one vzgajajo otroke. – vse to jo zanima, v vse to nos vtika, pa sploh ni njeno življenje to. namesto da bi svojo energijo vložila v svoje življenje, svoje, želje, cilje, rast, napredek.
In taki ne bodo nikoli srečni, ker stalno jaz temu pravim živijo življenje drugih, namesto svojega, stalno se primerjejo z drugimi, kar imajo drugi mislijo,da morajo imeti tudi on zgolj iz nekega tekmovanja, v resnici pa jim nič od tega ne prinese osebne sreče in zadovoljstva, saj niso to njihove osebne želje, ampak samo nenehno tekmovanje z okolico. in iz tega tekmovanja postanejo tudi zlobni, privoščljivi in sočloveku privoščijo nesreče.
Res so za na psihiatrijo.
Kje se ti je pa zalomilo, ustavilo, porušilo? Koliko časa se ti je nabiralo znotraj, koliko časa si dajala prednost drugim, koliko časa že tiho kričiš, pa te nihče ne sliši, ker ljudje ne berejo misli?
[/quote]
Do tam nekje 38. leta, se mi je fučkalo za druge, potem pa sem začela pač malo uživati v tem, da se je tistim tapametnim zalomilo.
Nikomur nisem dajala nobene prednosti, sem egoistične sorte in se tega že od malih nog zavedam.
Do tam nekje 38. leta, se mi je fučkalo za druge, potem pa sem začela pač malo uživati v tem, da se je tistim tapametnim zalomilo.
Nikomur nisem dajala nobene prednosti, sem egoistične sorte in se tega že od malih nog zavedam.
[/quote]
kaj pa imaš od tega ti, da se je tapametnim zalomilo? Misliš morda,da si zato ti kaj bolj pametna od njih? Ne nisi si ista kot oni, samo še zlobna zraven.
Če pa bi energijo, namesto da jo usmerjaš v spremljanje drugih in uživanje v njihovi nesreči, usmerila v svoje življenje v pozitivo v njem, pa bi lahko postala uspešnejša in pametnejša od vseh tistih – tisto bi bila tvoja zmaga.
Tako pa si ista kot vsi tisti, ki se jim zalomi po uspehu v življenju, samo da si osebnostno še mnogo slabša, ker si zlobna, podtikljiva in uživaš v tuji nesreči. zatorej si mnogo slabša kot oni.
Njim se bo naslednjič vse skupaj sestavilo in bodo uspeli. ti pa ne boš nikoli, ker nimaš v čem, kot samo v tem,da uživaš v tuji nesreči. To je tvoj največji “uspeh” ki ga premoreš s takim pogledom in načinom življenja. In to je nizko, slabo.
tako nizko lahko gre vsak – ker biti zloben in privoščljiv je osebna odločitev posameznika. In kakor ti pišeš si se ti za to osebno odločila, da še celo vztrajaš v tem – kar je še toliko slabše.
Sploh nisi zlobna, samo strasno zagrenjena in razocarana nad sabo. Sem dobro prebrala tvoje poste in najbolj bentis nad otroci, iz tega sklepam, da te to podrocje najbolj mori….da nimas otrok. Okrog 40. pac delamo nekje prvi obracun zivljenja in ugotovim, kje vse smo uspeli in kaj vse smo zajebali, izpustili iz rok. Pocutis se kot nicla, ker menis, da nimas “dosezkov” in odtod taksna obcutja. Morda bi bilo pametna kaksna psihoterapija ali res dober prijatelj, pomoc v zavetiscu(zivali) itd. Zdaj, ce zivis, si tu z razlogom, brez skrbi. Ponovno najdi ali sploh prvic najdi svojo pot. (se opravicujem za sumnike)
Do tam nekje 38. leta, se mi je fučkalo za druge, potem pa sem začela pač malo uživati v tem, da se je tistim tapametnim zalomilo.
Nikomur nisem dajala nobene prednosti, sem egoistične sorte in se tega že od malih nog zavedam.
[/quote]
Aja, potem pa itak vse veš. Čemu spraševanje? Potrditev same sebe?
Ampak, če si začela uživati, da se je tapametnim zalomilo, pomeni, da se je tebi davno nazaj zatikalo in se ti ob tem ni fučkalo. In so bili ti takrat zgolj pametni, pomagal ti ni pa nihče.
Eni temu pravijo, vse se plati i vrati ali karma se vrti in uživajo ob tem kot ti. Sam ti jim sedaj še malo pri tem pomagaš.
Zaskrbljujoče pa je, da bi nekdo nebogljenega otroka ali koga v kakšni prometni nesreči raje še malo zgazil kot pa pomagal. Verjetno bi stroka to opredelila kot motnjo, sama lahko razmišljam le o tem, da bi morda ta post naslovila na stroko za podrobnejše odgovore.
Tako je bilo, sedaj pa je prišlo do tega, da prav privoščim. In vedno bolj opažam, da postajam lena, v smislu, da se mi nič ne da. Letos ne gram nikamor, nimam planov za dopust, nič me ne pritegne…….razen tega, da bo ena sodelavka kmalu soočena z krutimi dejstvi o njenem ljubem možeku, no prav uživam v tem in se nekako bojim (ja vem da je to že patologija), da se bo to zgodilo, ko bom na dopustu in ne bom videla njene reakcije….No to pa ni več normalno.
[/quote]
Nič ni narobe s tabo, sam mal žleht postajaš. Tega je več v državi, kot si ti sploh lahko predstavljaš.