Zadnje čase opažam, da ne prenašam več ljudi okoli sebe. V službi groza, sploh ko se pomenkujejo o kakih vsakdanjih stvareh, postanem živčna in moram vstran. Ko vidim ljudi na cesti, ki so videti zadovoljni, me kar stiska v želodcu, to morje in kazanje kako uživajo na dopustih me nervira do te mere, da družbenih omrežij ne čekiram več……..in kar je najhujše, uživam, če je kdo doživel kaj slabega ali celo tragičnega, privoščim jim. Kaj hudiča se dogaja z menoj na pragu 40. Postajam oseba, ki sem jih v času svojih veselih let prezirala.

Seks? Kdaj je bil nazadnje?

Malo kasneje, po štiridesetem, ampak precej podobno pri meni.

Sicer nikomur ne privoščim slabega, vendar pa mi postaja vedno bolj vseeno in vedno manj čutim. Slišim, da je nekdo umrl – kul, zdaj se ne matra več. Ni mi žal niti pičice.

Če bi videla nesrečo, bi šla mimo. Bo že kdo drug pomagal.

Če slišim, da je sosedov mulc v bolnici, si mislim – kul, boš vsaj nekaj časa mir dal.

Mislim, da nas nekatere leta slabih izkušenj izoblikujejo v manj empatične. Jebiga.

Si slučajno srečno samska ?

Tako je bilo, sedaj pa je prišlo do tega, da prav privoščim. In vedno bolj opažam, da postajam lena, v smislu, da se mi nič ne da. Letos ne gram nikamor, nimam planov za dopust, nič me ne pritegne…….razen tega, da bo ena sodelavka kmalu soočena z krutimi dejstvi o njenem ljubem možeku, no prav uživam v tem in se nekako bojim (ja vem da je to že patologija), da se bo to zgodilo, ko bom na dopustu in ne bom videla njene reakcije….No to pa ni več normalno.

Staraš se. In ljudje, tako kot psi, postanemo z leti zajedljivi, zagrenjeni in žleht. Eni bolj, drugi manj. Tako pač je. Ko smo mladi, smo manj zlobni.

Raje si kakšnega orng jebača priskrbi, ne, da se obremenjuješ z drugimi. Raje se obremenjuj z njegovo batino.

Si slučajno srečno samska ?
[/quote]

Kaj ima to veze? Pri sestri, ki ni samska, vidim podobno. Samo njena familija in njen mož so nekaj vredni, vsi ostali smo nič…..prav rada ponižuje vse okoli in se nekaj ven meče, češ poglej moje froce, moža, kaj imamo…….že večkrat sem se zalotila, da bi ji prav rada speljala moža, pa ne zato ker bi mi bil všeč, pač pa, da ji dokažem kaka zagovedana budala je.

Kaj ima to veze? Pri sestri, ki ni samska, vidim podobno. Samo njena familija in njen mož so nekaj vredni, vsi ostali smo nič…..prav rada ponižuje vse okoli in se nekaj ven meče, češ poglej moje froce, moža, kaj imamo…….že večkrat sem se zalotila, da bi ji prav rada speljala moža, pa ne zato ker bi mi bil všeč, pač pa, da ji dokažem kaka zagovedana budala je.
[/quote]
Seveda ima veze. Zagrenjena si, potrebna seksa, razočarana nad svojim življenjem….zato si polna privoščljivosti.
In leta nimajo s tem nobene veze. Razen tega, da se to vse z leti le kopiči.

Grdo, ko to berem …

Vecina zacenja cutit odtujenost, ker stvari ne tečejo pragmatično, sposobno, človeško in prav. Ljudje so se ustalili v dolgočasne, neosebne in včasih celo hudobne vzorce obnašanja. Ti vzorci se enkrat ustalijo in ne dajo pričakovanih nagrad. Mogoče se morate soočit z temi čustvi z odnosom dominacije.

Boljše je v kontroliranem okolju zaigrat te občutke, kot se tem nezdravim obcutkom vdajat do soljudi. Ljudje ki jih zunanji svet pritiska, so ponavadi v odnosu dominantni. Najdi dober odnos, kjer imas suznja. Tudi če si le pišeta.

Ne vem kateri kontakt naj ti dam. Če želiš, nameti aplikacijo Kik in dodaj uporabnika Tvojfinsuzn .

Seveda ima veze. Zagrenjena si, potrebna seksa, razočarana nad svojim življenjem….zato si polna privoščljivosti.
In leta nimajo s tem nobene veze. Razen tega, da se to vse z leti le kopiči.
[/quote]

Nobenega sexa nisem potrebna, s tem se mi ne da ukvarjati, ker sex zakomplicira stvari. Iskerno povedano, sem sexala vedno le zato, da sem dosegla nek drug cilj, v nek posebni užitek mi nikoli ni bilo, pa nisem lezba, samo sama zase poskrbim najbolje.

Saj je bilo samo vprašanje časa, kdaj boste začeli demonstrirati, da ima kar prav, da vas ne mara 🙂

Si slučajno srečno samska ?
[/quote]

Ne meči vseh samskih v isti koš. Ni šans, da bi šla mimo človeka, ki je doživel nesrečo, pa da mu ne bi poskušala pomagati. Z empatijo se rodiš in tega ne moreš izgubiti. Če se ti zgodijo določeni slabi dogodki v življenju, zaradi tega ne postaneš manj empatičen, ampak so taki dogodki lahko pri neempatičnemu samo sprožilec, da pokaže svojo pravo naravo. Življenje ni en sam biznis, ko pomagaš samo takrat, ko boš od tega imel korist. Dejstvo je, da se brez empatije rodiš, tak ne postaneš, čeprav drži, da tudi slaba vzgoja lahko zadevo potencira.

Kaj so imeli skupnega vsi dosedanji diktatorji, ki so odgovorni za smrt velikega števila ljudi? Vsi so bili poročeni.

Me ne zanima, nek zblojen fetiš, bruhh.

Ne meči vseh samskih v isti koš. Ni šans, da bi šla mimo človeka, ki je doživel nesrečo, pa da mu ne bi poskušala pomagati. Z empatijo se rodiš in tega ne moreš izgubiti. Če se ti zgodijo določeni slabi dogodki v življenju, zaradi tega ne postaneš manj empatičen, ampak so taki dogodki lahko pri neempatičnemu samo sprožilec, da pokaže svojo pravo naravo. Življenje ni en sam biznis, ko pomagaš samo takrat, ko boš od tega imel korist. Dejstvo je, da se brez empatije rodiš, tak ne postaneš, čeprav drži, da tudi slaba vzgoja lahko zadevo potencira.

Kaj so imeli skupnega vsi dosedanji diktatorji, ki so odgovorni za smrt velikega števila ljudi? Vsi so bili poročeni.
[/quote]

Bolj kot poroka jih je zaznamovalo njihovo otroštvo!
Empatija je privzgojena lastnost, ne prirojena.

Avtorica je pri štiridesetih očitno spoznala, da se svet ne vrti okoli nje in sedaj se ji podira svet. Zakaj se sploh obremenjuje z vsemi temi ljudmi?
Je deležna premalo pozornosti?

Bolj kot poroka jih je zaznamovalo njihovo otroštvo!
Empatija je privzgojena lastnost, ne prirojena.

Avtorica je pri štiridesetih očitno spoznala, da se svet ne vrti okoli nje in sedaj se ji podira svet. Zakaj se sploh obremenjuje z vsemi temi ljudmi?
Je deležna premalo pozornosti?
[/quote]

Prirojena in privzgojena. Trust me. ;)))) Mnogi so imeli še hujše otroštvo, pa niso postali morilci.

Ne meči vseh samskih v isti koš. Ni šans, da bi šla mimo človeka, ki je doživel nesrečo, pa da mu ne bi poskušala pomagati. Z empatijo se rodiš in tega ne moreš izgubiti. Če se ti zgodijo določeni slabi dogodki v življenju, zaradi tega ne postaneš manj empatičen, ampak so taki dogodki lahko pri neempatičnemu samo sprožilec, da pokaže svojo pravo naravo. Življenje ni en sam biznis, ko pomagaš samo takrat, ko boš od tega imel korist. Dejstvo je, da se brez empatije rodiš, tak ne postaneš, čeprav drži, da tudi slaba vzgoja lahko zadevo potencira.

Kaj so imeli skupnega vsi dosedanji diktatorji, ki so odgovorni za smrt velikega števila ljudi? Vsi so bili poročeni.
[/quote]
Saj ne nisem nikjer napisal, da so vsi isti. Vsak sem sam definira.
Pa vse si pomešala. Tu ni govora o empatiji, diktatorstvu….

in celo zloba so znaki depresije (kot posledica starosti, neustrezne prehrane, izgorelosti ipd), lahko pa tudi demence. Predlagam obisk pri psihiatru in medikamentno zdravljenje ker normalno in zaželeno to ni čeprav je pri starejših še kar prisotno vendar ni potrebno da je tako. Lahko se zdravi. Kakšno sled bi avtorica rada pustila za sabo? Pečat zlobe? Zakaj je bilo tvoje rojstvo dobro za Svet? Zamisli se. Zdravi z prijaznostjo in lepimi mislimi (trening!). To nič ne stane, naredi pa veliko dobrega. Srečno! Pa kakšen Krkin B-kompleks ti sploh ne bi škodil.

Nobenega sexa nisem potrebna, s tem se mi ne da ukvarjati, ker sex zakomplicira stvari. Iskerno povedano, sem sexala vedno le zato, da sem dosegla nek drug cilj, v nek posebni užitek mi nikoli ni bilo, pa nisem lezba, samo sama zase poskrbim najbolje.
[/quote]punce v depresiji si , ki se jo niti ne zavedaš pa še en kup anksioznosti če bo šlo tako naprej pričakuj še panične napade in ja, to da ti ni do seksa je najboljši indikator da je s tabo nekja hudo narobe saj psiha vpliva na libido in če ga nimaš si bolna tako je to potrebuješ storkovno obravnavo in medikamente jaz tud ne maram ljudi imam skrbi in vse pa mi batina še lepo stoji trda in šprica