Ne vidim izhoda
Ko sem prebrala tale članek, sem se počutila kot bi brala svojo zgodbo: https://njena.svet24.si/clanek/osebna-rast/570278282383b/raje-sebe-kot-vas
Na koncu piše, da se odločimo ali bomo živeli s tako osebo. Kaj pa, ko se ti po dvajsetih letih skupnega življenja odprejo oči, oziroma se oseba pokaže v svoji pravi luči? Ko so tukaj trije otroci, skupna hiša… Saj, ko zdaj vrtim film nazaj, vidim, da se je že prej občasno dogajalo, z leti je postalo vse huje, zdaj so lepi trenutki zelo redki. Poskušam vse mogoče, s prijaznostjo, naklonjenostjo, pogovorom… Vse zaman. Vedno me pohodi, potepta, razvrednoti… Sploh se noče pogovorite o težavah, o naju, o odnosu, vedno vzkipi in pogovor je zaključen. Vedno krivi mene. Vem, da bi mi vsakdo rekel naj ga zapustimo, ker me psihično uničuje. Ampak vem, da bi me tudi v tem primeru uničil. Bi se že potrudil, da bi mi popolnoma zagrenil življenje. Na zunaj deluje zelo prijazen, zato sploh ne morem nikomur povedati kaj doživljamo, ker mi ne bi verjeli. Občutek imam, kot da se gre igrico, da hoče prav to doseči, da bom rekla, da ne morem več tako živeti, da bom jaz naredila konec. In potem bo on žrtev in vso gnojnico zlil name. In vsi bodo verjeli njemu, ker on je tako fajn.
Kaj naj storim?
Pozdravljena žrtev!
Vedno je kak izhod, še iz tako nemogoče situacije. Tisto, kar je težko je sprejeti situacijo takšno kot je in se potem odločiti, kaj boš z njo naredil.
Obstajata vsaj dva “izhoda”. Prvi je ta, da ostanete, vendar ga morate v tem primeru sprejeti takšnega kot je in se za svoje dobro in dobro otrok naučiti vse o tem in kako v takem primeru ravnati. To ne nek način pomeni tudi sprejetje, da v resnici nimate partnerja, kot si ga želite , temveč še nekoga, ki je čustveno na nivoju otroka, v najboljšem primeru najstnika in da se morate naučiti, kako najbolj učinkovito ravnati z njim. V bistvu so zelo preprosti, ko jih enkrat razumete, venda boste morala pred tem res ogromno prebrati in se poučiti – tako o takšnih osebnostih kot tudi o sama sebi.
Najbolj je, da si preberete čim več sporočil na tem forumu, saj so ljudje s podobnimi zgodbami kot vaša že ogromno predebatirali na veliko tem, lahko boste tudi spremljali, kako se je nekdo spreminjal ali s čim soočal, ko je poskušal rešiti situacijo ( ali če se je odločil odditi).
Obstaja tudi veliko knjig , ki so omenjene v posameznih postih, ki so skoraj nujno branje. Ne stopajte več po prstih, Čustveni vampirji, Strupeni starši…itd, še več pa jih boste našli med prbiranjem zgodb na forumu.
Zelo dobro bi bilo, če bi si tudi sama poiskala terapevta, ki bi vam pomagal odkriti zakaj ste sploh padli v tak odnos, zakaj niste tega že prej videli, zakaj se vam sedaj zdi brezizhodno, kaj lahko storite, kako lahko ojačate..itd. Vse skupaj bo potekalo veliko hitreje..
Drugi “izhod” je, da odidete. Seveda bo ( vsaj na začetku ) tudi v tem primeru pekel, vendar z razliko od prejšnega “izhoda” je tukaj tudi možnost, da boste spet normalno živeli in zadihali s polnimi pljuči. Še posebej v tem primeru je dobro, da si čimveč preberete na to temo, se počuite s čim se sploh spopadate, kaj deluje in kaj ne, kako se zaščititi….ko boste enkrat začela brskati za odgovori boste našla več rešitev, kot si sploh predstavljate, da obstajajo.
Sama bi med dvema pekloma zagotovo izbrala tistega, kjer je sploh kakšna možnost za spremembo in on se zagotovo ne bo spremenil. Kaj boste izbrala sama pa je zgolj vaša odločitev.
Pozdravljeni,
zelo vam priporočam v branje knjigo Gabor Mate: Ko telo reče ne. Tam opisuje kar nekaj ljudi, ki so se odločili za prvi izhod, kot ga opisuje gospa AnaGita.
Jaz sem se leta 2014 po temeljiti analizi mojega primera (ki je bil zelo podoben vašemu), odločila za drugi izhod in padla v 5-letni pekel in borbo po sodišču, vrsto škodovanj in manipulacij, ki so se 6. leto (2020) rešile vse po vrsti v moj prid in danes sem presrečna, da sem se odločila za samostojno, avtonomno, kvalitetno življenje v svojih štiridesetih. Nimam niti najmanjše tolerance do nikogar, ki mi samo za las poskuša podreti moje meje. Zdravje se mi je drastično popravilo (v tem času sem imela operacijo hrbtenice, odstranitev ledvice in žolčnika, vrsto alergij, migrene…), hude finančne težave sem sanirala in danes sem presenečena, kakšno je svobodno življenje. Vse to se še kako pozna tudi na otrocih, ki končno tudi oni ne stopajo več po prstih okrog narcisa (mimogrede: ima novo žrtev in se mi prav smili). So bili trenutki, ko bi kmalu obupala, pa se vedno znova se “brcnila v tazadnjo” in šla dalje po poti osvoboditve.
Danes živim z otroci mirno v najemniškem stanovanju (sodni spor za polovico hiše še poteka), nihče nas več ne vrti na čustvenem vrtiljaku in vse to je nepredstavljivo lepo.
Vse lepo tudi vam želim.
Še tole bi dodala: skoraj vse moje sorodstvo mi je obrnilo hrbet češ, kaj pa se grem, da sem odšla iz tako lepe nove hiše in od tako krasnega moža.
Takih ljudi jaz ne potrebujem ob sebi in z večino nimam več nobenih stikov (in jih niti ne želim obnoviti), so mi pa na pot stopili ljudje, ki so drugačni, mislijo drugače in me podpirajo.
Pozdravljena žrtev, moja zgodba je popolnoma identicna vasi. Moje resevanje iz kremplev orto NOM/MOMsterja se je zacelo leta 2013 in se dokoncno koncalo letos.
Predolg bi bil zapis o vseh oskodovanjih, nagajanjih, blatenjih, unicevanjih moje osebne lastnine, financnih stiskah, srecevanjih na sodnijah, odvetniskih stroskih in tako dalje in tako naprej. Dantejevih 9 krogov pekla ni nic v primerjavi s tem kar sem prezivela.
Ampak mi je uspelo. Tako lepo kot je sedaj moje zivljenje … nimam besed … razen [hashtag=bilo]#bilo[/hashtag] je tezko, vendar je bilo vredno”!
Seveda ima ze ves ta cas “v paci” ze novo zrtev. Boga je in se mi smili. Ceprav je kar lepo sodelovala z njim v moji kalvariji resevanja.
Zelo tezki bosta obe poti. Ostati z njim, ali oditi. In odlociti se boste morala po kateri je najbolj pametno odkorakati.
Zelim vam veliko poguma, vztrajnosti in suporta oseb, ki vam jih se ni odstranil iz vase blizine.
Vse dobro vam zelim.
Sama sem tukajVaš link našla veliko koristne vsbine , ko sem imela podobne težave in tim je res fajn, mogoče boš tudi ti kaj našla.
Lp
Bila sem v isti situaciji. 12 let skupnega zivljenja, dva otroka, hipoteka. Sla sem brez vsega, ker nisem imela vec ne zivcev, ne energije, da bi se borila za tisto, kar mi pripada. Ampak sem sla. Resila sem svoj mir. Seveda me je poskusal vseeno uniciti psihicno in financno. Ampak kljub vsemu, kar si je izboril, sem danes jaz srecna. Imam krasnega partnerja, ki je do mene tak, kot ni bil nihce nikoli. Otroka imata koncno zgled kako se mora moski obnasati do zenske. In jaz koncno zivim zivljenje, ki si ga zasluzim.
Ne verjamem, da ga lahko spremenis. Prej on spremeni tebe in to ne na bolje. Srecno!!!
Enostavno je pisat, če nisi v tej situaciji. Enostavno je napisat, saj vedno se najde rešitev, samo potrpi, pa poišči. Pa vendarle ni tako.
Ni enostavno biti s tako osebo in ni enostavno kar tako oditi. Take osebe te ne kar tako izpustijo, sploh če to traja dlje časa, leta res.
Še težje se je boriti proti temu, ker te čaka veliko veliko let težav, problemov, stresa, občutka, da se ti meša, da nisi ti ok in si želiš popustiti.
Rwšitev? it proč in se zaščitit s pravnimi sredstvi. Najprej je treba it proč in ko bo poskušal, boš lahko zaščitila sebe in otroke. Preko prijav na policijo, pogovri s kriminalisti, z odvetnikom. In to bo trajalo, in bo težko, in boš sama, in boš mislila, da boš znorela.
Ampak bo ratalo, bo šlo, in po 2 letih, ali 4 ali 6 boš srečna in boš cenila življenje in boš umirjena in boš želela svoj mir obdržat.
Podobno zgodbo doživela.ko berem komentarje ne morem verjet kako so podobni moji zgodbi.
Odšla šele po 30 letih.bilo je noro.polno nagajanja.uničevanja ,poniževanja,žaljenja,kraje mojih najosnovnejših stvari.
Uničiti me je hotel psihično in fizično.ni sprejel ločitve.9 let pekla po ločitvi,lažnih ovadb na policiji,razprav,zapravljenega denarja pri odvetnikih,zaradi razdeljevanja skupnega premoženja.sedaj je ta kalvarija mimo.zdaj živim sama,mirna,zadovoljna.in si ne dovolim,da bi se družila z negativnimi ljudmi.
Pot bo težka,ampak vam jo priporočam.enkrat bo zaključek.boste zadihala.v nasprotnem primeru,da boste
vstrajala boste ob svoje dostojanstvo in sebe boste poteptala v nič.
Želim vam srecno
Podobno zgodbo doživela.ko berem komentarje ne morem verjet kako so podobni moji zgodbi.
Odšla šele po 30 letih.bilo je noro.polno nagajanja.uničevanja ,poniževanja,žaljenja,kraje mojih najosnovnejših stvari.
Uničiti me je hotel psihično in fizično.ni sprejel ločitve.9 let pekla po ločitvi,lažnih ovadb na policiji,razprav,zapravljenega denarja pri odvetnikih,zaradi razdeljevanja skupnega premoženja.sedaj je ta kalvarija mimo.zdaj živim sama,mirna,zadovoljna.in si ne dovolim,da bi se družila z negativnimi ljudmi.
Pot bo težka,ampak vam jo priporočam.enkrat bo zaključek.boste zadihala.v nasprotnem primeru,da boste
vstrajala boste ob svoje dostojanstvo in sebe boste poteptala v nič.
Želim vam srecno
Hvala vsem za odgovore. Zaenkrat sem še vedno tam kot prej. Trenutno mi situacija še ne dopušča da bi lahko odšla. Ves čas berem o narcisih in kako se boriti s tem. Naročila sem si tudi par knjig na to temo in na you tube gledam posnetke Nede Ras, ki so mi zelo v pomoč. Zelo priporočam vsem, ki ste v takšnih odnosih.
Pozdravljena,
kot si že sama ugotovila, ne bo nikdar nič boljše, tako da se čimprej reši iz pekla. Dve leti sem bila v vezi z narcisom, potem je trajalo še kakšni dve leti, da sem prekinila z njim stike, ker je še vedno prihajal nazaj oz. me je zmanipuliral, da sem mu spet nasedla. Odnos je (večkrat) končal kar on sam, ker nisem več “sodelovala” in nisem več sprejemala njegovih laži, poniževanj in manipuliranja. pa tudi soočila sem ga s tem, da laže. Ves čas je imel očitno še druge ženske, tako da me je takoj zamenjal z drugo žrtvijo. Če imajo takojšnjo zamenjavo (supply), potem večinoma dajo mir po koncu veze, saj te ne rabijo več. Baje jih najbolj boli to, da so zapuščeni in se še poveča njihova anksioznost in tesnoba. V bistvu so največkrat čustveno nezreli osebki, polni kompleksov, zato se pač pod masko pretvarjajo, da so nekdo drug.
Ker te tak partnerski odnos pripelje na rob pameti, ti zbije samozavest in imaš na koncu občutek, da si ti slab človek in večno kriv nečesa.. predvsem zato, da spet najdem notranji mir in se pozdravim od tega psihopata, sem začela iskat informacije o tej bolezni.
Meni so pri razumevanju narcisov zelo pomagali članki na netu, predvsem pa kratki filmčki in komentarji žrtev kot so:
https://www.youtube.com/watch?v=IOT8wfZ20rA
https://www.youtube.com/watch?v=d3YVZ1olU4Y
Na žalost so vse opisane in komentirane zgodbe žrtev narcisa zelo podobne in imajo različen konec. Poudarek je na KONEC.. Veliko žrtev je še ujetih v takšne odnose ali pač še niso dojeli, da so v odnosu s hudičem. Meni se je nekako vse zložilo v vrsto, zdaj razumem marsikaj, kar se je dogajalo, njegove mrke, ko je izgilnil za kakšen mesec in se ni javil, nerazumljive očitke, to da moja čustva in želje nikakor ne štejejo, da je pomemben zgolj on itn. Razumem pa tudi sebe, zakaj sem vztrajala predolgo. Igral se je z mojimi čustvi, igral je na mojo naivnost, dobrosrčnost, predvsem pa na empatijo, ki jo narcisi ne premorejo.
Zaključek vsega videnega in prebranega o narcisih povzemam na kratko:
narcisov je vse več, glumijo tako dobro in imajo toliko mask, da običajno traja precej dolgo, da jih pogruntaš. Naprej te kujejo v zvezde, potem ko si ujet na njihovo vabo in ko se te naveličajo, te uničujejo in izkoriščajo, v resnici nimajo čustev in te nikoli niso zares ljubili ali imeli radi, ker ne morejo ljubiti niti sebe, najpogosteje varajo, gre jim zgolj za kontrolo nad tabo in ostalimi, počutijo se superiorno, očitajo ti stvari, ki jih počnejo sami, lažejo in nastopajo tudi pred drugimi, če jih soočiš, se sprenevedajo, lažejo dalje, izkoriščajo seks in te spravijo v odvisnost od njih.. in vse to zato, ker so prepričani, da imajo vso pravico 🙂 Za narcisa si zgolj orodje manipulacije, vir denarja, čustev, ki jih sami nimajo. Patološki narcisizem ni ozdravljiv, zato je najboljše prekiniti vse stike, če se le da. Seveda lahko skupni otroci, lastnina in krediti po dolgoletnih vezah z narcisem otežijo odhod ali ločitev, zato poskušaj zgruntati pravi način, kako čimbolj potiho in hitro oditi stran. Lahko, da te bo poskusil očrniti ali uničiti tvoj ugled, saj zna zmanipulirati tudi tvoje sorodnike in prijatelje, da je s tabo nekaj hudo narobe.. in še verjeli mu bodo. Takšnih ljudi pač ne rabiš v svojem življenju! Lahko pa postanejo tudi zelo agresivni in maščevalni, če poskušaš oditi in ti spremenijo življenje v nov pekel. Želim ti vso srečo!
Jaz bom pa cisto kratka.. Zakaj ljudje vas bolj skrbi za druge kaj bodo rekli kot pa za vaso lastno zdravje, dusevni mir in osebnostno oz. duhovno rast v Bogu?
Res ne razumem tega vzorca? Ker dajati tako moc drugim ljudem, ki so se nepopolni po naravi ni dobro, se manj pa zdravo.
Jaz ne bi prevec premisljevala glede kaj bo okolica rekla, bolj bi gledala na otroke in na sebe.
Nihce ti ne more do zivega, dokler ves, da je edini, ki mu lahko zaupas in je popoln samo Bog. On je pravicen in si zeli, da zivimo v miru in pristni ljubezni. Zivljenje z narcisistom pa je vse prej kot to. Kar bi ti svetovala je osebna molitev in naj ti kdo od resnicnih prijateljev stoji ob strani in ti bo dobra opora. Vse dobro.
ATARAXIA, 03.07.2020 ob 12:14
Gabor Mate je odličen in ga tudi sama zelo priporočam!
Kar se tiče narcističnih odnosov, pa zelo priporočam knjigo klinične psihologinje Dr.Ramani Durvasula, Naj ostanem ali grem, ( ravnokar izšla), opisuje mehanizme takšnega odnosa in kako lahko preživiš v takšnem odnosu ( če ne moreš oditi ) in kako oditi, če je vsega skupaj preveč. Vredna branja.
https://www.zalozba-chiara.si/zalozba-chiara/1691-naj-ostanem-ali-grem
Žal, kot da bi brala svojo zgodbo.
Se izobražujem, analiziram, in pogovarjam, da bi lažje razumela, kaj se dogaja že vrsto let; spregledala sem komaj pred kratkim. Trenutno iščem moč in pogum, da se osvobodim iz tega oklepa. Tudi pri meni je žal popolna ekonomska odvisnost (skupno podjetje, skupna hiša) … brez prihrankov. Ne morem kar oditi, ker nimam kam in nimam sredstev.
Sem pa začela voditi dnevnik. Zapisujem najbolj drastične izpade. Hodim na psihoterapijo, v skupino za obvladovanje stresa … da rešim sebe.
Pot do rešitve je dolga. Tega se zavedam.
Trenutno bolj gasim vsakodnevne požare. Reagiram hladno, apatično, če le zmorem. Ni enostavno. Debate so brezplodne. Spremenil se ne bo. Edino agresivnost bo narasla.
v upanju,