Pozdravljeni vsi skupaj!

Obracam se na vas, ker ne vidim druge resitve in upam da mi boste lahko pomagali z nekaj nasveti.
Pred priblizno 3 meseci sem zacela z dieto, moram reci da sem ze veckrat bila na dieti in se potem spet nazaj zredila, kar me je spravljalo v zelo slabo voljo in depresije…sedaj drzim ze 3 mesece (tako dolgo se nikoli nisem zdrzala) in v tem casu sem izgubila priblizno 18 kg. Sedaj imam pri visini 1,67m 51 kg, moja zelja pa je tam nekje 48 kg. Glavni problem je, da se odlicno pocutim samo takrat ko sem na dieti in ko opazam uspehe. Na dan zauzijem max. 350 kcal +pol ure sporta. Pojavil se je se naslednji problem, da sem izgubila menstruacijo, kar me ne skrbi prevec. Najvecji strah mi povzroca misel, kako ohraniti dosezeno tezo in se ne zrediti, zato najraje nikoli ne bi vec zacela normalno jesti, ker mi dieta daje res lep obcutek in ponuja kontrolo nad mojim telesom. Nekateri boste rekli-tipicni znaki anoreksije…mogoce-po pravici povedano sem si zelela biti anoreksicna, samo da ne bi bila vec debela. Vceraj sem potem se odlocila da pojem par keksov in en hamburger, kar ne bi bilo nic nenavadnega po treh mesecih stradanja, ampak potem sem se pocutila obupno, najraje bi vse izbruhala ali izbrisala cel dan! Zakaj je to tako? Vedno ko ko pojem vec kot 350 kcal na dan si mislim, da se bom takoj zredila in da je bilo vse zaman.Tega obcutka se ne morem znebiti in kako potem naj kdaj sploh se normalno jem in si kdaj pa kdaj privoscim kaj sladkega brez obcutkov krivde? Vem da bom potem se zmanjsala kalorije..kam to pelje…ne vem kaj naj naredim…vse kar hocem je, da kdaj pa kdaj si privoscim normalen obrok…ali se bom potem spet nazaj zredila?? Naj en dan normalno jem potem pa spet en teden stradam, ali kaj?? Vse to nima smisla…vsi pravijo da bi bil cas nehati ker je 51 kg ze zelo malo meni se pa ne zdi tako, moram priti pod 50..ampak kako dalec..ne vem…
Kako naj obdrzim neko doloceno tezo ce sem do sedaj zauzivala samo 350 cal na dan…kdaj lahko jem in kolikokrat na teden in moram potem spet vmes malo na dieto….jaz sem ze cisto obupana, ker vem da to nikamor ne pelje, ampak svojega notranjega glasu ne morem utisati:-(

Draga Nuša!

Tvoje pismo me je kar presunilo. Ob tvojem opisovanju sem se spomnila sebe ne tako dolgo nazaj. Še vedno imam težave, s katerimi se borim iz dneva v dan. Na kratko ti bom opisala svojo zgodbo, ki pa žal nima dobrega konca.
Že kar se poznam sem si želela biti suha, zares suha! Skozi sem dala ogromno diet, odrekanj, telovadbe,… V 2. letniku sr. šole pa sem se zares zagrabila in v slabe pol leta izgubila 25 kg.
Začeli so mi izpadati lasje, zobje so postali izredno krhki, suha koža, srce mi je oslabelo,… Na koncu pa sem dobila srčni vzpodbujevalnik, ker mi je srce tako oslabelo.
Jedla sem kalorično približno tako kot ti, obenem pa sem bila izredno aktivna.
Sedaj že 2 leti jem normalno. Vsaj jaz tako mislim, čeprav mi drugi pravijo da temu ni tako. Jem veliko zelenjave, sadja, pz kruh, testenine, jogurte,…
Skratka hrano, za katero se šteje da je zdrava.
Tudi jaz sem imela grozen strah pred tem, da se zredim nazaj, ker vem kako sem se matrala, da sem to dosegla. Počasi sem začela več jest, ker takšen vnos kalorij na dolgi rok enostavno ni mogoč. Saj ti ni treba jesti mastne in kalorične hrane. Jej bolj zdravo hrano, ki pa je lahko poješ tudi malo več. Jaz si kdaj pa kdaj privoščim obvezno pico pa sladoled. Tudi jaz sem imela slabo vest in uničen dan, pa sem tudi to dala skoz. Dosti se ukvarjam s športom tako, da se nisem zredila nazaj nič, še celo shujšala sem 4 kg. Zdaj držim kg že kar dolgo. Pri svojih 173 kg se mi teža giblje od 50 do 52 kg.
Vem, da ti je težko, zato verjemi vase in ne pusti se, da ti kg nadzorujejo življenje. Ti imaš vse v svojih rokah, zato le pogumno. Jaz sem 1000%, da ti bo uspelo.
Želim ti veliko sreče, predvsem pa volje!!!!!!!!!!!
Oglasi se mi kaj, kako napreduješ!
Lep dan:)

Zalostno je to tvoje pismo. Vidno gre za motnje hranjenja. Naj ti povem, da je tvoja teža že prenizka, in od tod tudi izguba menstruacije. Opusti dieto, jej tako kot drugi. Vem, da je težko. Včasih pomaga, če druge opazuješ in jih potem posnemaš, tako pri hrani kot tudi kje drugje.

Peri

Ula, nič se ne čudim, da ti pravijo, da ne ješ v redu, saj je tvoja teža več kot prenizka. Tvoje telo je shirano, morala bi imeti še kakšnih 10kg več.

Kakšno se pa ti zdaj vidiš?

Draga Peri!
Po vseh tabelah imam res prenizko težo, vendar pa se sama sebi niti slučajno ne zdim presuha. Čisto odkrito, ravno obratno. Vem, da imam še vedno probleme, s katerimi se borim iz dneva v dan.
Živim za tisti dan, ko se bom zbudila sama s seboj zadovoljna in si bom lahko priznala, da so moji problemi preteklost.

Lep dan ti želim!:)

živjo. najprej moraš sama sebi priznati, da ni vse tako zelo v redu. potem pa beži, dekle. sedaj imaš še možnosti, kasneje bo prekleto težje. pa še to: najmanjši vnos kalorij na dan je 1500 kcal.toliko porabi samo telo za najosnovnejše procese (brez, da bi se karkoli premikala, tj. le za metabolizem, dihanje, delovanje organov). karkoli pod to mejo je izrabljanje lastnega telesa za hrano. obenem pa si delaš medvedjo uslugo, če te že tako skrbi za številke. telo bo smatralo pomanjkanje za “ostre čase” in se samo programiralo tako, da bo ob vsakem vnosu hrane poskušalo napraviti rezervo za hude čase – tako se ti bo prag potrebnih kalorij nižal. in ko se boš hotela prehranjevati normalno, boš ugotovila, da si si uničila metabolizem in lastno telo. če ne verjameš, vprašaj kakega dohtarja.