Ne verjamem da v njegovem otroštvu ni šlo nič narobe

Prosim za vaše mnenje ,ker ne vem kako ven iz tega. Ljubim moškega,ki ima to težavo da leta iz cveta na cvet ,naskrivaj seveda..Takšen slog življenja ima že vseskozi in njegova stalnica so poročene ženske. Jaz sem glede tega da me on ,ki povzroča te vrste težavnost že storila nekaj potez in sicer te da sem si uzela čas pri psihoterapevtu in pobrskala malo po svojem otroštvu in našla dovolj odgovorov da vsaj razumem zakaj je tako. Težava pa nastopi pri njem ker se v tej smeri noče pogovarjati .Zanj je bilo po njegovem mišljenju v njegovi mladosti in družinskem krogu vse v najlepšem redu in mu je bilo vedno v življenju kot otroku lepo. Ampak njegova dejanja kažejo drugače .Tudi sedaj v srednjih letih še vedno ne ve ali bi bil sam ali pa bi imel prijateljico za druženje in seks. Njegov največji adut v življenju je ignoriranje in umik in na ta način me je že velikokrat kaznoval in tudi nagajanje mu gre zelo dobro od rok ,kar pa se dogaja v tem smislu – vrnil ti bom ,ker si me prizadela ,ker si si drznila biti glasna v svojem mišljenju . Največkrat se ta njegova igra pokaže predvsem v izboru nove partnerke za druženje do katere pa ne čuti ničesar. Torej človek ki postane nervozen kadar zadanem v točke ki jih nikakor noče videti. Ne verjamem njegovi zgodbi da je bilo v njegovi družini vse v najlepšem redu v zakonu njegovih staršev in da je v resnici prejemal dovolj ljubezni kar sam trdi . Najverjetneje je enako počel tudi njegov oče njegovi materi .