NE VEM KAKO V ŠOLO??!!
Zakon je tak in šola se ga mora držati! Kako je bilo in kako bo, nima smisla razpravljati! trenutno je situacija taka in konec.
Pri prvošolcu je na avtobusu takole:
Odrasla oseba odda prvošolca na šolski avtobus. Pred šolo prvošolce počaka učiteljica ali druga kompetentna odrasla oseba, ki jih odpelje pred razred oz. v jutranje varstvo. Postopek je obraten pri odhodu iz šole.
Sama spremstvo od postajališča do doma (in obratno) razumem predvsem zaradi prometne varnosti
Kjer ni okolje izrazito urbano, se dostikrat zgodi, da nimajo niti pločnikov!
Srečno!
ps.
Čudni ljudje so bili pa vedno! Vprašaj kakšnega kriminalista, ki je bil aktiven pred 30, 40 leti. Vedno so bili in vedno bodo. Jih je pa veliko manj kot podivjanih (lahko so pa tudi samo zamišljeni) voznikov.
Zakonsko je res tako, da morajo otroci do 7. leta starosti imeti spremljevalca do šole in iz šole do doma. Lahko pa se dogovoriš v šoli, ali so ti pripravljeni priskočiti na pomoč.
Kar se tiče drugo, tretje in četrtošolcev, pa res ne vidim razloga, da jih ne bi naučili priti do šole in nazaj, če le gre za razumno razdaljo. Argument, da nikoli ne veš, ker je toliko divjakov, ki divjajo tudi čez prehod za pešce, ne zdrži, saj v tem primeru lahko tak divjak povozi tako samo otroka kot tudi otroka in njegovega spremljevalca. Pomembno je otroku zaupati, da zadevo zmore. Iti z njim nekajkrat in potem enkrat ali dvakrat po možnosti tudi od daleč opazovati, kako se otrok v prometu obnaša. Dejstvo je, da se bo 10-letnik, ki ga niso vzgajali v prometno ozaveščeno osebo, na cesti obnašal ravno tako kot 6-letnik. Nobene garancije ni, da bo starejši otrok pravilno ravnal v prometu samo zato, ker je starejši. In potem imate dve možnosti. Prva je, da otroku zaupate in ga prometno vzgojite, česar je zdrav otrok pri 7. letih vsekakor sposoben. Druga pa je, da ga za rokico vodite do srednje šole, ker mu pač ne zaupate in mu nikoli ne boste.
nekateri ste res čudni, ženska vpraša kako naj bi prvošolčki hodili v šolo, potem pa kup ljudi z nekimi “pametnimi” neumesnimi pripombami fila svoj ego … zakaj že?
otroci so si različni, eni so sposobni v šolo hodit sami že v drugem razredu, drugi pač ne (mogoče niti ne toliko zaradi lastne krivde, kot zaradi šolske poti, ki je mnogokrat daleč od varne!), starši so tisti, ki morajo precenit koliko je njihov otrok sposoben, saj so oni edini, ki bodo nosili posledice svojih odločitev.
Kar se tiče pa prvčkov, pa ob vstopu v šolo podpišeš izjavo s katero zagotoviš, da bo otrok imel spremstvo v šolo in iz šole, ker to po zakonu pač tako mora biti. Vse ostale variacije so odvisne od šole, od njene fleksibilnosti in pripravljenosti pomagati otrokom. Jaz ti predlagam da stopiš so šole in tam povprašaš kako je to urejeno pri njih, ker verjemi, vsaka šola ima nek svoj red glede tega, pri nas recimo nihče otrok ne čaka na avtobusni, da bi jih pospremil v šolo, ampak na avtobusu tudi ni prvčkov.
Pa tudi tretja, četrta in peta možnost obstajajo, ne boš verjela.[/quote]
Jah, no, v bistvu gre za drugo možnost. Eni prezaščitniški starši ga nehajo voditi za rokico pri 10. letih, drugi pri 12, tretji pri 15 (ko je že otroka sram, da ga spremlja mati), ampak skupno vsem trem je to, da so leta, ko bi otroku lahko zaupali, da se bo varno udeleževal prometa, znatno podaljšali. Nič nenavadnega v današnjem času seveda, ko imajo šestletniki plenice za ponoči, ko še 17-letnike ne upajo čez noč pustiti same, “da se kaj hudega ne zgodi” itd. itd. Nič čudnega torej, samo žalostno. Imam namreč veliko večje zaupanje v otrokove zmožnosti kot očitno večina med vami.:)
7-letni povprečni otrok, ki je že računalniško pismen in zna na pamet več kot 100 imen za Gormite in Pokemone, je vsekakor sposoben tudi varno priti od doma do šole, če mu le damo možnost. Ampak problem ni v njem, ali ne? Problem je v starših. In o tem govorim, o tem pa tudi teče večina današnjih in včerajšnjih tem. Enostavno jim ne daste priložnosti za samostojnost z izgovorom, da jo bo že imel enkrat v bodočnosti. Problem je ta, da pri 11. letih ne bo več ponosen na ta svoj dosežek. Problem je v tem, da mu jemljete osnovo za gradnjo samozavesti in samozaupanja, ki pride z občutkom moči ter zmožnosti in občutkom, da mu starši zaupajo, da bo neko nalogo dobro naredil sam samcat. Seveda mora biti naloga njegovim zmožnostim primerna. Če je otročje lahka, to ni več noben izziv.:)To je težava in to jemljete starši otrokom, ki jih po vsej sili želite zaščititi pred vsem in vsakim. Samo da se tega žal ne zavedate.:(
Pa tudi tretja, četrta in peta možnost obstajajo, ne boš verjela.[/quote]
Jah, no, v bistvu gre za drugo možnost. Eni prezaščitniški starši ga nehajo voditi za rokico pri 10. letih, drugi pri 12, tretji pri 15 (ko je že otroka sram, da ga spremlja mati), ampak skupno vsem trem je to, da so leta, ko bi otroku lahko zaupali, da se bo varno udeleževal prometa, znatno podaljšali. Nič nenavadnega v današnjem času seveda, ko imajo šestletniki plenice za ponoči, ko še 17-letnike ne upajo čez noč pustiti same, “da se kaj hudega ne zgodi” itd. itd. Nič čudnega torej, samo žalostno. Imam namreč veliko večje zaupanje v otrokove zmožnosti kot očitno večina med vami.:)
7-letni povprečni otrok, ki je že računalniško pismen in zna na pamet več kot 100 imen za Gormite in Pokemone, je vsekakor sposoben tudi varno priti od doma do šole, če mu le damo možnost. Ampak problem ni v njem, ali ne? Problem je v starših. In o tem govorim, o tem pa tudi teče večina današnjih in včerajšnjih tem. Enostavno jim ne daste priložnosti za samostojnost z izgovorom, da jo bo že imel enkrat v bodočnosti. Problem je ta, da pri 11. letih ne bo več ponosen na ta svoj dosežek. Problem je v tem, da mu jemljete osnovo za gradnjo samozavesti in samozaupanja, ki pride z občutkom moči ter zmožnosti in občutkom, da mu starši zaupajo, da bo neko nalogo dobro naredil sam samcat. Seveda mora biti naloga njegovim zmožnostim primerna. Če je otročje lahka, to ni več noben izziv.:)To je težava in to jemljete starši otrokom, ki jih po vsej sili želite zaščititi pred vsem in vsakim. Samo da se tega žal ne zavedate.:([/quote]
tvoje pisanje je eno samo nakladanje, in ti to dobro veš 🙂
povprečni prvošolček ima 6 let, kar je daleč od 12 in več letnikov o katerih pišeš ti.
nikdar še nisem videla, da bi mame pospremile 12-letnika v šolo, da bi zdrav 6-letnik imel plenice … in podobne tvoje pisarije tukaj … verjamem da tudi taki so, ampak v takih družinah je še marsikaj drugega narobe, ne samo to, da 15letnika mama vozi v šolo, in take familije so verjamem izredno redke in tega ni za posploševati.
debata okrog tega, ali prvošolčki sami v šolo ali ne je brezpredmetna, ker po zakonu sami pač ne smejo hoditi v šolo.
sicer se z zadnjim delom tvojega pisanja strinjam, ampak kot rečeno … pišeš preveč črno-belo, življenje pa nikoli ni tako.
Saj v bistvu se tu na MON-u ves čas vrtimo okrog istih zadev. Kdaj lahko otrok cesto prečka, ali gre 12-letnik lahko s prijatelji na bazen. Ali 15-letnica lahko čez vikend ostane sama doma. Ali imaš pri 22ih lahko že otroke.
Gre za verižno reakcijo. Otroka, ki pri 10ih letih ne sme in posledično ne zna sam niti do najbližje trgovine, res ni pametno 2 leti kasneje kar pustit samega na bazen. In zelo verjetno bo mnogo kasneje sposoben bit sam doma kot otrok, ki so ga starši prej pričeli navajat na samostojnost in odgovornost.
Meni osebno se zdi, da s tem podaljševanjem otroštva in absolutne skrbi za otroka svojim potomcem ne delate nobene usluge. Vzgoja ni zgolj varstvo pred vsemi težavami, nevarnostmi in preprekami, ki pretijo otroku, je tudi priprava na samostojno življenje.
verjemi, da obstaja, čeprav ti še nisi videla. V razredu mojega sina spremlja babica 11 letika vsak dan v šolo in nazaj, drugega 11 letnika prihaja mama iskat v šolo, čeprav ima 100 m do doma. njen izgovor: cesta je preveč prometna. in kje so še vsi tisti starši, ki redno vsak dan hodijo z avtom po tretje in četrtošolce, pa tudi petošolce. izgovor: saj tako in tako končam ob taki uri, da grem lahko še po otroka v šolo. Taki jih sicer res ne spremljajo peš domov, pač pa jih vozijo z avtom. Ampak rezultat je isti.
In ja, močno verjamem da s takim prezaščitništvom otrokom delajo medvedjo uslugo. res je, da otrok nima več zaupanja vase in v svoje zmožnosti, če mu ponujajo svoje usluge še dolgo potem ko jih ne bi smel več rabiti.
Aja? Kaj pa to, da jih vsak dan pridejo iskat v šolo z avtom, čeprav bi lahko lepo komot šli domov peš? Tudi tega nisi še videla? Se dogaja masovno. Obstajajo otroci, ki pri svojih 12 letih ali celo več še niti enkrat niso šli peš domov iz šole. Najprej so tukaj tisti, ki hodijo v šole izven kraja bivanja, potem so pa tudi taki, ki so v kraju bivanja vsakodnevno odvisni od starševskega prevoza. V drugem, tretjem in četrtem razredu je bila izgovor prometna cesta in “čudni ljudje, ki vsepovsod prežijo na otroke”, v petem, šestem itd. pa otrok sam noče več hoditi peš, ker so ga pač tako navadili.:)
In ja, tudi šestletnikov, ki imajo ponoči plenice samo zato, ker ga starši niso pravočasno začeli navajati na kahlico in so zamudili vlak za učenje te spretnosti, je kar nekaj. Je pa res, da ti tega ne bodo šli razlagati, če nisi ravno zelo zaupna prijateljica.
Ampak saj je vseeno. Če si hotela razumeti sporočilo, si ga. Če nočeš, ga pač ne boš. Lep dan.
Meni je najbolj grozno da se večina 6 letnikov ni še nikoli peljalo z avtobusom ali vlakom.
Ne vedo niti kje je avtobusna postaja.
Še bolj žalostno pa je da kasneje 15 letniki ki so vezani na avtobusni prevoz niti ne vedo kje kupiti karto oz, da jo morajo sploh kupiti – ker mu mesečno vozovnico zrihtajo starši.
In seveda ne poznajo osnovne kulturnega obnašanja na javnih prevoznih sredstvih.
In sploh se popolnoma strinjam kar je napisala Frca.
Aja? Kaj pa to, da jih vsak dan pridejo iskat v šolo z avtom, čeprav bi lahko lepo komot šli domov peš? Tudi tega nisi še videla? Se dogaja masovno. Obstajajo otroci, ki pri svojih 12 letih ali celo več še niti enkrat niso šli peš domov iz šole. Najprej so tukaj tisti, ki hodijo v šole izven kraja bivanja, potem so pa tudi taki, ki so v kraju bivanja vsakodnevno odvisni od starševskega prevoza. V drugem, tretjem in četrtem razredu je bila izgovor prometna cesta in “čudni ljudje, ki vsepovsod prežijo na otroke”, v petem, šestem itd. pa otrok sam noče več hoditi peš, ker so ga pač tako navadili.:)
In ja, tudi šestletnikov, ki imajo ponoči plenice samo zato, ker ga starši niso pravočasno začeli navajati na kahlico in so zamudili vlak za učenje te spretnosti, je kar nekaj. Je pa res, da ti tega ne bodo šli razlagati, če nisi ravno zelo zaupna prijateljica.
Ampak saj je vseeno. Če si hotela razumeti sporočilo, si ga. Če nočeš, ga pač ne boš. Lep dan.[/quote]
….je rekla, zavihala nos, se obrnila na petah in odkorakala v svojo smer :))))) kot 4 letnik, ki mu mama ne verjame, da mu je vrstnik vzel bombon 🙂
Frca … življenje ni črno-belo, sem že zgoraj napisala, kot tudi to da verjamem, da obstajajo 12-letniki, ki imajo spremstvo v in iz šole.
ker so vas prav vas polne goflje o nesamostojnosti bivših sončkov, velikokrat vključujoč vaše partnerje. Tako se začne.
Glede tona celotnega pisanja pa: če si se med prazniki zredila (ali če te je dedec pustil zaradi lepše in mlajše), svoje frustracije sproščaj drugje.[/quote]
:-))), mislim, da tole zadnje (o dedcu, kilah in frustracijah) drži prav zate. Ti si tista, ki je začela kokodakat, nihče drug, revica uboga!!
ker so vas prav vas polne goflje o nesamostojnosti bivših sončkov, velikokrat vključujoč vaše partnerje. Tako se začne.
Glede tona celotnega pisanja pa: če si se med prazniki zredila (ali če te je dedec pustil zaradi lepše in mlajše), svoje frustracije sproščaj drugje.[/quote]
:-))), mislim, da tole zadnje (o dedcu, kilah in frustracijah) drži prav zate. Ti si tista, ki je začela kokodakat, nihče drug, revica uboga!![/quote]
čuj bumči, zakaj se tako rad kregaš z babnicami tu gor? enega lepega dne te bodo še kastrirale… so na lepi poti.