Pozdravljeni!
Pišem vam, ker ne vem več kako naprej. Stara sem 25 let. Za mano sta dve zvezi, trenutno sem v tretji, ki jo želim ohraniti, vendar moram nekaj sama pri sebi za to naredit. S prvim fantom sem bila skupaj 3 leta, ki me je prevaral. Bila je moja prva velika ljubezen tako,da je razočaranje bilo toliko večje. Druga zveza je trajala 5 let. Nikoli načeloma nisem bila sama..od 16 leta sem skozi v resnih zvezah.
Živela sem v družini, kjer nam nikoli ni nič manjkalo..materialno seveda..pogrešala sem pa tisto potrditev od mame in očeta, da sem pridna, da me imata rada..nikoli ni bilo objema in stavka radi te imamo, nikoli ni bilo nekega zanimanja zame..ko sem kaj pripovedovala je mama sicer poslušala vendar bila na koncu zmeraj tiho in odgovor je bil “ja ne vem kaj ti naj rečem na to”.. oče mi je tudi parkrat v prepirih rekel “poglej se kak se obnašaš, s temi fintami te noben moški ne bo gledal”.. mama je zmeraj govorila “zakaj rabiš prijateljice, najdi si fanta”..zmeraj sem hrepenela po njihovi potrditvi, po ljubezni in to se je tudi izkazovalo v vseh mojih zvezah. Ne znam biti sama s sabo. Nimam hobijev, nimam stvari, ki bi me veselile. Non stop študiram o fantu, kje je kaj dela, me pogreša kaj, kaka je najina zveza, itd. vso svojo pozornost in vsako minuto posvetim njemu. Fantov se preveč oklepam, zame so center in vso svojo energijo vložim v njih in v njihovo pozornost. Toliko sem že razmišljala kje bi bili vzroki in verjetno opazite, kje sem našla povezave. Pri družini nikoli nisem našla potrditve in tiste ljubezni, zato sem se vedno oklevala ljubezni od fanta in to delam tako, da dejansko osebo začnem s svojim obnašanjem dušiti in odganjati od sebe. Nenehno rabim neko potrditev, da me še zmeraj ljubi, nenehno dvomim, sem ljubosumna na vsako “malo boljšo žensko”, ki gre mimo ali se pojavi v fantovem življenju kot sodelavka, prijateljica in je v moji glavi takoj konkurenca….. cel splet okoliščin iz otroštva in iz mladosti me je pripeljalo do tega, da enostavno vem kje bi lahko bil vzrok ampak enostavno ne znam se s tem spopasti in najti tistega notranjega mira. Nisem zadovoljna sama s sabo oz dvomim v sebe, dvomim v to, da bi me nekdo lahko imel rad za zmeraj, da se to ne bo spremenilo čez noč. Z bilokam se pogovarjam skoraj ne morejo verjeti, vsi rečjo lepa si pridna si, pametna si, službo imaš, poštena si.. vsak moški, bi lahko bil srečen, da je lahko s tabo.. ampak problem je,da jaz tega ne vidim tako, jaz dvomim v sebe in s temi dvomi in nesamozavestjo vse tiste svoje “čare” izničin in vsak moški se me naveliča in na koncu dobim tisto potrditev, ki jo dobesedno iščem in kličem “pa res te noben ne bo imel rad in boš ostala sama”.
Imam napotnico od osebnega zdravnika, vendar ne vem koga si izbrati za zdravnika (sem iz MB) plus tega pri vseh je takšna čakalna doba, da bom na vrsto prišla čez nekaj mesecev, kar bo mogoče za zdajšnjo zvezo prepozno in tega nočem, ker imam super fanta. Strah me je tudi, da ker vem kje bi to vse lahko izviralo, da enostavno mi psiholog itak ne bo znal kaj drugega pomagat ali napačno razumem? Če sama vem kje je vzrok pa ne znam odpravit, on pa tudi ni čarovnik, da bi mi zbrisal misli.
Prosim za pomoč

Pozdravljeni,

Vidim, da imate vpogled vase, saj ste svoje težave identificirali, ne veste pa kako jih rešiti.

Pravite, da ne znate biti sami s sabo in nimate stvari, ki bi vas veselile. Našli ste povezavo med odnosom z vašimi starši in partnerji. V partnerskem odnosu iščete ljubezen, ki ste jo pogrešali pri starših. Želja po tej ljubezni je tako močna, da se oklepate partnerja in ga, kot pravite sami, “dušite in odganjate stran od sebe”, in ko vas partner zapusti dobite tisto potrditev, ki jo “iščete in kličete”. Tudi mama vam je svetovala, da si namesto prijateljic raje pridobite fanta – ali je tudi ona delovala na ta način in vam je skozi življenje nakazovala “pravo pot”? Da se je treba opirati na partnerja?

Odločitev, da poiščete pomoč kaže na vašo odločenost in notranjo moč, da nekaj spremenite in postanete samostojni.

Predlagam vam, da obiščete psihoterapevta/psihoterapevtko, ki nima funkcijo svetovalca, ampak vašega sopotnika, ki vam bo stal ob strani na vaši poti samospoznavanja in samozdravljenja. V psihoterapiji je pomemben del zdravljenja predelava dogodkov, razvojnih faz itd. skozi čutenje in podoživljanje, in ne uvid v vzrok naših težav, ki sam po sebi ne nudi izboljšanja, je pa predpogoj za ozdravitev.

Če boste iskali pomoč z napotnico, se prepričajte ali ima psiholog, ki ga boste obiskali izobrazbo za psihoterapevta. Obstaja več različnih modalitet/podzvrsti v psihoterapiji. Jaz vam svetujem psihoanalitično psihoterapijo ali psihoanalizo. V primeru, da se boste odločili za samoplačniško opcijo pa me lahko kontaktirate za kontakt moje kolegice v Mariboru.

Želim vam veliko uspeha pri reševanju vaših težav.

Lep pozdrav,