Najdi forum

ne vem kako naprej …

Ne vem kako naj začnem ….

Avgusta 2012 sem tudi jaz postala mamica angelčka ….. v 34. tednu nosečnosti (moja 1. nosečnost) sva izgubila sina zaradi popkovnice in do zdaj mi je še vedno zelo hudo ….
Zadnji mesec sva se odločala da bova spet poiskusila in je nama takoj uspelo …. bila sva tako vesela in novega upanja! Ampak se je to upanje zelo hudo končalo …. pred 3 tedni so mi ugotovili izvenmaterično nosečnost in so mi odstranili levi jajcevod …. ne morem vam povedat kako sem žalostna in razočarana!

Zdaj pa imam 100000 vpršanj …. najbolje me je strah da ne bom več zanosila … saj si neskočno želiva zdravega in živega otroka!! Strah me je da ne bo več uspelo ….
Kako lahko grem naprej ….. ali še lahko imam upanje????

Lp zelo žalostna mamica …

Pozdravljena!

Izkreno soželje ob izgubah, vem da ti ni lahko, probala kr nekaj stvari, a upanja nikoli insem izgubila. In JA, ŠE LAHKO IMAŠ UPANJE!!!!!

lp
škratek

ob izgubah, a moraš upati…Imam dva otroka…..a sem mislila, da ne bo imeli nikoli nobenega..
Imela sem cisto na jajčniku, zato so mi delno odstranili jajčnik,..ostal je zdrav in delni jajčnik…
Sem zanosila in normalno rodila hčerko…Po letu in pol sem mislila, da sem ponovno noseča, a sem imela izven maternična nosečnost…Odstranili so zdrav jajčnik in ostal mi je samo delni, tisti, za katerega mi je zdravnik po operaciji rekel, da skoraj nimam možnosti imeti otroka…Pa sem čez nekaj let zanosila samo z delnim jajčnikom, imam zdravega sina…Včasih pomislim, da je res čudež….in sem hvaležna..takrat pa sem jokala kot dež… upaj, upaj

ne obupaj..veliko nas je, ki se nam je zgodilo najhujše. Tudi meni. Res je,da imam enega zdravega otroka doma, vendar sem tudi jaz imela najprej spontani splav takoj na začetku nosečnosti, potem pa, ko sem spet zbrala pogum in zanosila, mi je otročiček umrl v 32.tednu nosečnosti. Tudi jaz sem bila popolnoma sesuta in še danes ne vem kako sem se pobrala. To so tako hude stvari, katere se ne bi smele nikomur zgoditi. Pa na žalost se…. nekje sem prebrala,da smo mamice angelčkov prav posebne mamice…
Jaz grem v nove boje za otročičkom…bomo videli kako bo… Mojega angelčka ne bom nikoli pozabila in v sebi se prepričujem, da bi tudi on imel rad še enega bratca ali sestrico.
Boš videla, da boš tudi ti nekega dne srečna. Samo ne obupaj.

Hvala vsem za lepe besede in spodbudo …

Čutim da resno ne smem obupati in vem da bo najin sinček nama poslala bratca ali sestrico …. ko bo pravi čas!! Mogoče se vse zgodi z namenom katerega (po mojem) nikoli ne bomo vedeli! Upam samo da bom tudi jaz nekoč imela srečo in da bom potem zdravega in živega otroka imela!!!

In srečna in nesrečna jaz sem sigurna da smo mi mamice angelčkov posebne ker samo mi lahko nekaj takega hudega in žalostnega skoz damo … mi ne obupamo!!!

Hvala še enkrat za lepe besede …. nekoč bomo tudi mi srečni!!!

Lp

angelček 2012

Ste, posebne mamice – pogumne , ljubeče mamice angelčkov, vredne še prav posebnega spoštovanja. Nikoli ne pozabite tega.

Naj sreča kmalu potrka na vaša vrata.

ponosna babica angelčka

New Report

Close