Zdravo,

s fantom sem skupaj približno leto in pol. Vidiva se večinoma samo med vikendom, ker živiva 65 km stran. Nekaj časa že govoriva o skupnem življenju, vendar bi to pomenilo, da bi se jaz morala preseliti k njemu v hišo njegovih staršev in se vsak dan voziti v službo 65 km stran, ker je velika večina služb, ki bi jih rada opravljala tam, kjer sedaj živim. Druga možnost je selitev v enosobno stanovanje v katerem trenutno živim, vendar fantu ta verzija ni najbolj všeč, ker pravi, da je stanovanje premajhno za družino, kredita pa noče jemati. Če bi živela v hiši njegovih staršev bi tudi imela pomoč pri tem, da bi starši lahko pazili otroke. Menim, da z njegovimi starši nebi bilo težav, ker sta oba precej prijetna in se verjetno nebi utikala v najino življenje. Sama bi najraje živela stran od staršev. Hkrati pa imam tudi pomisleke o dvourni vsakodnevni vožnji v službo, ker to vzame dodaten čas in posledično je manj časa za ostale stvari, ki mi več pomenijo. Sama smatram vožnjo vsak dan po dve uri na dan metanje časa stran. Opažam tudi, da imam tendenco, da se fanta preveč oklepam in se včasih izgubim v zvezi. Ima pravico, da gre zvečer med vikendom vsake toliko časa ven s prijatelji pa tudi, če bi jaz raje preživela čas z njim. Sama se mi ne zdi, da sem dorasla zvezi in ne vem, če je še pametno vztrajati v njej.