ne vem kaj naj
pozdravljeni..
stara sem 20 let in pri sedmih letih me je očim nekako ..ne vem ce temu lahko recem spolno nasilje..splazil se je ponoci v mojo posteljo in me otipaval vsepovsod…mnogokrat se niti zbudila nisem…niti mislit nocem na to..nikoli..strah me je na to pomislit..vem da je polagal svoj spolni organ name in mi porival prst v vagino..ne vem kolikokrat in kaj vse se je tocno dogajalo..kot sem rekla nocem o tem razmisljat…bojim se..mogoce tudi zato ker mama se vedno zivi z njim in tudi jaz ga moram vsak vikend ko pridem domov “gledat”,igram ze dalj casa da je vse v redu, da se razumemo,ka je kul..ze dve leti studiram in nimam vec toliko stikov z njim in mamo,le cez vikende se se vidimo..sam se mi nekako gnusi,slabo mi je ko mislim nanj…jočem…pa sem povedala mami kaj se je dogajalo ampak ne cisto vse..mislim da krivi mene za to…nikoli ni rekla da me ima rada..vedno je na njegovi strani…postajam cudna,vase zaprta..prijateljev skoraj nimam..imam fanta ze eno leto, ki pa je od mene starejsi 15 let..nic ne ve o tem…pri spolnosti imava probleme,ker mi ni do tega ali pa preprosto nikoli ne dozivim orgazma..
zelo mi je hudo in ko sem nasla vas forum in sem brala vase pisanje, sem pomislila da tudi jaz probam..niti začela se nisem solze so se mi že usule in sedaj jokam že kake pol ure…v bistvu najbolj krivim za vse mamo,ki mi ni nikoli dajala podpore…sam kaj ko bo petek spet tu in bom morala domov…
Zelo mi je žal, da ste trpeli to, kar opisujete. To je zločin, to je Spolni napad na osebo mlajšo od 15 let, torej tudi po zakonodaji kaznivo dejanje!Storil ga je tisti, kateremu ste najbolj zaupali in za to ni opravičila!
V tem trenutku Vam v spodbudo in oporo pošiljam prepis pisma, ki so ga ob zaključku samopomočne skupine za odrasle, preživele žrtve spolnih zlorab v otroštvu, napisale udeleženke skupine Zdenki, ki je skupino vodila.
Zdenka,
minilo je 8 mesecev odkar smo se prvič zbrale v tej sobici. Ena bolj preplašena od druge in s pogledom kar nekam. Kot pogled so bile tudi naše misli in cilji usmerjeni kar nekam. Premetavalo nas je po valovih življenja, kot barko brez krmila. V tej preprosti sobici smo našle svojega krmarja. Ni nam kazal kam moramo pluti, temveč nas je je vzpodbujal, da pot najdemo same. Vsaka s svojo barko in vsaka svoj cilj. Preplule smo različno dolgo pot, z več ali manj ovinki, z daljšo ali krajšo plovbo na mesu. Vse imamo smer, ti pa si naš kompas. Vmes so bili viharji, našle smo točke in si odpočile. Imele smo druga drugo- predvsem pa smo imele oporo v tebi, Zdenka. Pa nas poglej danes. Naši pogledi imajo cilj, kot imajo cilj tudi naše misli – najti sebe in se imeti rad. Vem , da to zmoremo. Ti praviš, da si to zaslužimo in verjameš v nas. Opaziš vsako, še tako majhno stopnjo, ki jo naredimo- vsaka je pomembna, da se lahko prestopimo na drugo nogo in gremo naprej. Čutiti si nam dala, da smo pomembne, nekaj posebnega in to smo tudi postale. Dobile smo občutek, da življenje ne teče mimo nas. Tudi me vstopamo v tok množice ljudi. Vstopamo z zavestjo, da si življenje oblikujemo po svojih zmožnostih in bomo v tej reki pustile razpoznavno sled. Da smo to me, take kot smo se spoznale v tem času, ki smo ga prebile skupaj. Najpomembneje od vsega pa je, da se imamo rade in si postajamo všeč. Kaj lahko človek več kot to podari drugemu človeku? To si nam dala ti, Zdenka. Poklanjamo ti velik hvala, za tebe in tvojo dušo.
Morda je vključitev v skupino eden od načinov, ki bi lahko bili zanimivi za Vas oziroma eden od načinov, kako Vam lashko v našem Združenju ponudimo oporo in pomoč. Skupina začne ponovno z delom jeseni, za več informacij pa lahko pokličete na Združenje tel. 0802880 ali Zdenko 041 856 903.Seveda pa so možni tudi individualni pogovori ali svetovanja. Vedite, da je največja hrabrost soočiti se z zlorabo, tako se je pot Vašega okrevanja na nek način že začela.
You can’t stop thinking, thinking about sinking.
Spostovano dekle,
iz ne ravno enakih izkusenj (vsaj ne osebno-prakticnih) ti lahko svetujem, da zacni popolnoma novo zivljenje. Najprej o tvojem fantu. Saj bodo govorili, da vajina veza in sex potrebujeta cas, vendar se s tem odlocno ne strinjam. Kakor kaze, si ena izmed mnogih deklet, ki orgazma s fantom enostavno ne more doziveti. Vendar je to sklepati prezgodaj, spolne odnose bi morala imeti z vecimi fanti. Da je za to kriv ocim, se ne bi strinjal, kljub tvoji prepadenosti in pogledu za zadevo.
Osebno menim, da si zadevo zacela z zelo napacnega konca. Najprej odlocno prestar fant (ni res, da leta niso pomembna), potem umikanje v tisino pred tezavo, namesto soocenje z njo. S fantom nista popolnoma odkrita (nisi mu povedala za pocetje ocima), pa verjetno je se marsikaj vprasljivo. Ocima pa je potrebno prijaviti primernemu organu, ce se bos pocutila bolje (nekako se moras izziveti nad njim). Bolj natancna navodila oziroma svetovanje ti lahko podam preko elektronske poste.
Imej pa v mislih: napacno si zacela.
Kako je lahko moderator potrdil prejšnji sporočili, ki se
NORČUJETA IZ NESREČE tega dekleta?
Tebi, “Cucciola”, pa svetujem, da se obrneš na strokovnjakinjo;
to pa je ga. Katjuša Bašič, ki ti je odgovorila prva. Lahko pokličeš
na Združenje (anonimni telefon): 080 2880.
Želim ti, da bi uspela zlomiti oklep zlorabe iz otroštva. Srečno!
Elvis,Numi
Komu od vaju je mar, da se je sedemletni deklici zgodila krivica. Kdo vama daje pravico soditi? V vajinih »pametnih« nasvetih ni niti trohice sočutja. Še celo obsojata jo. Kaj res mislita, da so sedemletni deklici všeč starejši moški v taki meri, da bi »sexala« z njimi? Kdo sta? Človeka, ki naj bi dala nasvet vsekakor ne. Sta »p΄rfuknena zajebanca« nevredna, da hodita po svetu. Mogoče pa bomo čez čas tudi o vaju brali, da sta koga zlorabila. Ne, se motim. Že berem o tem. Elvis, prepričana sem, da se boš kar ti ponudil in »pokazal punci kako se doživi orgazem«. Beeee…mi gre kar na bruhanje.
Cucciola
Vem kako občutiš. Kot ti, sem bila zlorabljena. Zlorabil me je oče pri 15-ih letih. Tudi moja mama je stopila na stran očeta. Tudi jaz sem 25 let vzdrževala »vzorne družinske odnose«. Potem pa tega nisem zmogla več. Prekinila sem vse odnose s starši. Dokler ne boš naredila tega bo mama imela vpliv nate in bo nadzorovala položaj, ker mora ohraniti »dobro ime družine«. Pri vsem tem pa bo nate – pa ne pomotoma – popolnoma pozabila ( kot je že doslej). Pri odnosih s partnerjem potrebuješ predvsem varnost. Izboriti si moraš pravico povedati kaj te moti in si zagotoviti možnost izbire. Pa ne misli, da je to lahko. Na začetku si deležen sočutja in podpore, dokler ne pride do sprememb. Od tu naprej pa je odvisno samo od tebe ali boš pritiskom klonila ali pa boš našla svojo pot. Najdi si pomoč, ker je v družbi z ljudmi z enakimi izkušnjami lažje. Pri zlorabah ne čutiš posledic samo v spolnosti, temveč vstopaš v vsak odnos kot podrejena. Imaš komaj 20 let in imaš vse možnosti, da si življenje oblikuješ. Praviš, da se s fantom poznata eno leto. V kolikor misliš, da je vreden zaupanja in te ima rad ( pa ne zaradi spolnosti) lahko najdeta skupno pot. Pomembna pa je tvoja presoja in odločitev– BREZ VPLIVOV.
Pa veliko sreče.
Jaz sem imela precej podobno izkušnjo z očimom kot ti, s tem, da sem bila stara že 9 let in zelo dobro poučena (govorice, mediji, …) za kaj gre , če te nekdo boža na takih mestih in podobno, zato sem, ker nisem zmogla dierktnega napada (da bi povedala mami ali pa njemu rekla, da naj da umazane tace stran od mene), postala prav zoprn in težek otrok, ki je bil v nenehnem sporu z očimom. No, glavno, da sem stvar ustavila in ni šlo naprej od božanja. Sem pa takrat spremenila družinsko življenje v pekel. Odgovarjala in zadirala sem se nanj, kadar se je le dalo. Niti v eni stvari g anisem ubogala.
Od takrat je minilo že veliko let in zdaj imamo nekako normalne odnose, na zadevo se ne spomnim več, sem pa vesela, da mi zadeva ni pustila globljih posledic. Veliko mi je v tistih časih pomagalo, da sem si dopovedovala, da on ni moj oče in da moj oče, tega ne bi nikdar poskušal. In da ni z menoj nič narobe. Ampak z njim. O moji mami je menil, da je spolno zavrta in to enkrat omenjal v večji družbi. Vse se mi je takrat obračalo in blazno se mi je zagnusil. Enkrat sem mu v širšem družinskem krogu (pri 11h)rekla, da je navaden prasec in naj naju z mamo pusti na miru. Mislim, da sem mu dala misliti, tudi pred ostalimi.
Danes je nebogljen starček, v kasnejšem živlenju pa mi je večkrat pomagal na različne načine. Zadeva je pokopana.
Mislim, da je v tvojem primeru stvar šla bistveno predaleč in ne boš mirna pred seboj in svetom, če ne boš stvari spravila na plan.
Če zdaj pomislim za nazaj, vem, kako pomembno je, da je otrok od zgodnjih let dobro poučen za kaj pri spolnosti gre. In da je dovolj samozavesten izražati svoje mnenje.
Mogoče sem kje spregledala, ampak temu ubogemu dekletu nihče ni potrdil, da to kar je očim počel z njo, JE spolno nasilje. In da je stvar kazniva.
Tvoja mati ni mati, je samo beden osebek, ki te je rodil. Če nate vali krivdo za to, kar je očim počel s teboj pri 13 letih, je hudo omejena. Tudi jaz mislim, da se tvoje težave ne bodo začele reševati, dokler z njima ne razčistiš stvari in verjetno prekineš vse stike.
Kar pa se tiče tvoje zveze s fantom, ki je starejši 15 let od tebe. Takšne zveze so redko uspešne. Ne trdim, da tvoja ne more biti, vendar imata res še oteževalno okoliščino. Te ta človek res privlači ali si samo iskala očetovsko figuro? To veš sama najbolje.
No, težav v spolnosti ne boš rešila, dokler ne razčistiš s svojo preteklostjo. Pa še takrat boš potrebovala razumevajočega partnerja. Čustveno pomoč pa poišči pri strokovnjakih. Tam te bodo sprejeli odprtih rok in src, brez kakršnih koli predsodkov in obsojanj. Kar se je s teboj dogajalo NI TVOJA KRIVDA.