Ne vem kaj mi je
Pozdravljeni,
sem mama 2h majhnih otrok-2 leti in 5 mesecev. Slabo spim, sem vidno utrujena. Ze pred leti sem imela tezave:
Obcutek omotice, mravljinčki po koži na dlaneh in stopalih, mravljinci v prstu na nogi, ščegetanje na konici nosu, trzljaji v mišicah (ko se umirim), kot bi me z bucikami špiknili na eno mesto v dlaneh,…
Nevrolog je 10 let nazaj rekel, da sem zdrava. Se mi pa to pojavi na nekaj let…zdaj je minilo kake 4 leta od zadnjega takega sranja. Sem nagnjena k temu, da spremljam svoje simptome in sem potem znova prestrašena kaj vse je z mano narobe…bog ne daj, da kaj berem po internetu.
Ubistvu…imam obbcutek, da si te simtopme potem sama povzročim.
Kaksrn nasvet?
Spoštovani,
znaki, ki jih opisujete bi lahko bili posledica prekomernega izčrpavanja ali izgorelosti. Značilni so tako vrtoglavica kot opisane senzacije kot izrazita zaskrbljenost za lastno zdravje. S pripombo, da je ta skrb lahko pretirana v smislu hipohondrije, lahko pa je ustrezna v smislu, da vas motivira, da dokončno ugotovite vzrok vaše težave ter jo seveda rešite. To da bi si simptome sami povzročali bi lahko držalo v nekem delu. Če bi recimo pretirano raziskovali, kaj vse je lahko narobe z vašim zdravjem, si pri tem slikali črne scenarije, bi čutili tudi temu ustrezna čustva – recimo intenziven strah, tesnobo ali paniko. In telesna manifestacija teh čustev je lahko podobna občutkom, ki jih opisujete.
Seveda pa ne moremo biti gotovi, kaj dejansko botruje vaši težavi, dokler ne pravite ustreznih diagnostičnih postopkov. Zato je moj nasvet, da se zadeve lotite sistematično korak za korakom. Opisane korake dodajam spodaj skupaj z referencami na še nekaj odgovorov, ki vam bi lahko prišli prav pri odločitvi, da zgrabite bika za roge. Posotopki diagnosticiranja in rešitve težave so znani in preverjeni.
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
*************************
Spoštovani,
kar opisujete, je videti kot tipičen komplet simptomov hude izgorelosti. Seveda pa bi lahko bila vaša težava tudi telesnega izvora. Tako kot ste se sami lotili raziskovanja, narekuje tudi naš protokol. Torej, da se najprej opravi vse potrebne medicinske preiskave. Ko zdavniki potrdijo, da je težava zelo verjetno psihološkega izvira, pa pridemo na vrsto psihoterapevti. Z izbranim psihoterapevtom v prvih nekaj urah raziščete svojo zgodbo, kar potem potrdi izvor težave. Tem prvim uram rečemo diagnostična faza obravnave (4-6 srečanj). Cilj te faze je, da se sestavi celotna slika:
– vpliv otroštva na izgradnjo psihološke strukture pri klientu,
– klient vidi kako z lastno psihološko strukture in dinamiko vpliva na problem,
– ocena psihofizičnega stanja klienta,
– temu ustrezen načrt rehabilitacije,
– upravljanje s stresorji/napori,
– kaj pri sebi želi klient spremeniti, da ne bi v isto luknjo padel še kdaj.
Skratka, v tej prvi fazi se razišče celotna slika, ki skupaj z rezultati medicinskih preiskav potrdi ali ovrže psihološki izvor težave. Na podlagi tega lahko potem klient načrtuje naslednje korake k rešitvi svoje težave.
Podobna vprašanja in moje odgovore lahko najdete na tem forumu. Na hitro sem izbral nekatere:
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=585&t=11187809
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=585&t=11261590
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=585&t=11257686