Imam težavo, ki pa se mi pojavlja ob vsakem novem začetku zveze. Namreč, težava je v tem, da ko vidim fanta mi je zelo všeč, in celo želim si da bi se mi približal, ko pa se mi približa, naredim nekakšno blokado in dobim odpor do njega. Naj povem, da v vseh prejšnjih vezah, sem potrebovala, zelo veliko časa da me je fant začel sploh zanimati, dobesedno prisiljevala sem se, da sem sprejela povabilo na pijačo ali kaj drugega. Naj še povem, da ko človeka malo bolj spoznam, in me začne zanimati, se nanj zelo hitro navežem in potem se mu predam z vsem srcem, vendar se mi dogaja, da me pa potem fant zapusti, to se mi je zgodilo že v parih zvezah in se sprašuje kako je to mogoče, da se mi dogajajo vedno iste reči. Še bolj pa me zanima, kaj je narobe, da si pred vsakim fantom ustvarim nekakšen “zid”, boljim se novih začetkov zveze in predvsem sama sebe. Rada bi še dodala, da nimam težav pri navezovanju stikov z ljudmi in da imam veliko prijateljev. To me počasi spravlja že v obup, ker ne vem na kakšen način si naj pomagam. Vesela bi bila vaših mnenj, ker lahko stvari vidite veliko bolj objektivno kot jaz.

evo ,enako je z menoj. tudi jaz dobim blokado. fant se zanima zame, se res trudi zame….dolgo časa traja da me lahko osvoji. in ko sem njegova me kar naprej skrbi, tudi jaz ustvarim blokado….mislim si da se ne bo obneslo….v bistvu vem da me je strah bolečine, strah me je trpljenja….. pa sem vesela, simpatična punca.

ja , pomagajte nama z nino. prosim vas!!!!! p.s. kakšni pogovori s psihiatrom pri meni odpadejo.

Draga Nina,

Blokado, ko se ti fant približa, naredi tvoja podzavest, da bi te zaščitila pred morebitnim novim razočaranjem.
Praviš, da ko malo bolj spoznaš človeka, se mu predaš z vsem srcem, a se tudi (verjetno preveč) navežeš nanj. In tu nekje se najbrž skriva odgovor na tvoje vprašanje, zakaj se ti take situacije ponavljajo. Poskušaj odkriti, kakšna so tvoja pričakovanja, ko se fantu povsem predaš. Kaj si želiš od odnosa, kako želiš, da bi se fant obnašal do tebe, kako se ti obnašaš do njega? Ko se povsem predaš, se najverjetneje postaviš v položaj prevelike odvisnosti, zaradi katere se fant potem ohladi.

Več ti na osnovi tega, kar si napisala žal ne morem povedati.

Lepo te pozdravljam,

Zahvaljujem se vam za odgovore, in res je da me je strah novih razočaranj. Glede fantov vidim, da pričakujem preveč, potem sem pa razočarana. Res pa sem opazila, da ko se malo ogrejem za fanta, se potem on ohladi in ker mi ne kaže več toliko interesa, potem poskušam to “praznino” zapolnit, kar pa vidim da se vedno izkaže, da sem naredila narobe.
žmapel, ti si še bolje opisala vse skupaj, ne vem kako je s tabo, samo zase vem, da sem se že začela spraševati, kaj je narobe z mano, ker za še kakšen takšen primer nisem slišala.

Hvala in lep pozdrav

ja, tudi jaz sem se začela spraševat kaj je narobe z mano, zakaj ne morem biti v ljubezni taka kot druge punce, taka da se ne bi več obremenjevala.
jaz zase ne morem rečt da imam slabe izkušnje v ljubezni. v bistvu sem jih sama slabe naredila. moram rečt da so se vame vedno zaljubili fantje katere sem jaz hotela.
eden se je res noro trudil zame, sčasoma sem se tudi jaz noro vanjga zaljubila…… a kar naprej sem misnla da je preveč idealen fant zame, da si ga jaz ne zasluzim, kar naprej me je skrbelo kaj bo, kaj bom narobe naredila da me ne bo maral…. tko daleč je prišlo da sem ga pustila… zdaj mi je pa tako zal zanjga. sedaj vem da bi čisto drugače reagirala kot takrat. borila bi se zanjga. takrat mi je šlo pa kar na zivce, da je bil tako dober do mene. ves čas sem misnla da se pretvarja….. aaahhhhhh grozn je to. samo me je pa ta zveza postavila pred dejstvo, da nekaj pa le moram storiti zase, ker tako ne gre več naprej…..
sama upam, da bo nekoč še prišel najin čas….

nasvet: zase vem da si zelim začet zvezo, da najprej postaneva prijatelja, ne da bi kar naprej morala misliti kaj bova ,ali resno al kar malo tako. hočem svobodno zvezo. da počnem stvari se naprej ki me veselijo, fant pa tudi. med sabo pa se podpirava….

vedno pa stoj za svojimi zeljami in načeli.. ne daj se da postaneš odvisna od zveze. predstavljaj si da je to tvoj fant in prijatelj, kateremu se zaupaš… če boš vedno govorila resnico, naredila to kar ti bo govorilo srce, ampak res srce (ne kaj bodo drugi rekli) boš v sebi srečna, četudi te bodo kritizirali, boš v sebi vedela da si storila kar je bilo v tvojih močeh.!!

pa sej nama bo uspelo!!!! jaz zdej ko spoznavam fante, ničesar ne pričakujem. tako ali tako nikoli ne vemo kaj nas čaka….

vem da je tezko potem v resnici, kaj narest, a če imaš pred seboj cilj kako priblizno si zeliš da bi vse skup zgledalo, da imaš pri sebi vse poštimano, potem nikoli ne more biti tako kot je bilo, kvečjemu bo šlo navzgor!!

veliko sreče nina!!!! :-))))))

strah pred bolečino in izgubo, je pa lahko toliko večji, če si imela veliko slabih izkušenj ali pa kakšne dogodke iz preteklosti npr.iz otroštva. to lahko vse vpliva. vazno kakšne temelje je imel otrok postavljene v ottrošem obdobju. od 0-7 ih let.

npr. mojadva sta se ločila v mojem otroštvu, in vem da je to tudi delna posledica da tako razmišljam. se pravi da me je strah resne zveze. kot da imam vcepljeno, da hočem da me je strah. včasih ko sem bila še mlajša, se se zelo obremenjevala s tem, da sem manj vredna od drugih zaradi tega, a s tem že poštimala. to sem dala skozi. sedaj pri 19ih, se trudim da bi znala sprejeti fanta. da bi se prepustila…. pa sej jaz verjamem da če si nekaj močno zeliš spremeniti ti to tudi uspe.!!

1krat mi je mama rekla:. da če si nekaj res takooo , zelo zelo močno zeliš in delaš na tem, ti bodo tudi angeli pomagali!!! :-)))

Vidim da imava zelo podobne izkušnje, pa še enakih let sva oz. jaz jih imam 18.
Se popolnoma strinjam s tabo, ker vse izhaja iz otroštva, moja starša sta se tudi ločila, sicer pri mojih 13 letih. Imeli smo “idealno” družino, saj tako so drugi govorili, jaz pa se spominjam da smo imeli zelo hladne odnose in o ničemer se ni prav odkrito pogovarjalo.
Imela sem nekaj slabih izkušenj, ker ko sem se komaj pripravila do tega, da sem začela fanta sprejemat, me je pa zapustil, da še ni pripravljen na resno vezo ali pa sploh brez obrazložitve, pa to se zadnje dve leti skos dogaja. Na začetku so pa pripravljeni zame vse narediti, da mi to postane že prav nadležno.
Moja mama in prijatelji mi vedno pravijo ” samo prepusti se” , vendar to je najtežje, če v sebi nosiš strah, jaz se v bistvu zdaj bojim že samo sebe oz. svojih čustev.
Jaz se želim spremeniti, samo ne vem kaj naj še poskusim, 6 mesecev sem hodila na zasebne terapije k terapevtu (ne k psiheatru), nič obveznega, samo pomaga se ti soočiti s strahovi, pa da spoznaš samega sebe, svoje želje. Veliko delam na tem, samo enostavno ne najdem prave poti.

Sem pa v zadnjem času prišla do enakega zaključka kot si mi ti predlagala, namreč da se iz prijateljstva razvije kaj več, ker edino tako ni tistega pritiska in se nič ne pričakuje da se bo kaj več razvilo.

Trenutno še prebolevam enega fanta, ki me je pred kratkim zapustil oz. me ni več poklical, vendar pa sem ugotovila, da je najboljša rešitev, da se popolnoma zaposlim s čiim ki me veseli in da sem potem zadovoljna.

Hvala ti za pomoč in lep pozdrav

zgleda da take stvari razumejo le otroci ločenih staršev. imam prjatlce, ki mi govorijo, pa kaj tako kompliciram, pa dej sprosti se že…pa to sploh ne more biti tako lahko..
kar si prejle napisala, zame velja popolnoma enako…. 🙂

ja, meni je tudi nadlezno, če se na začetku na vse pretege trudi, da bi mi ugajal…. ker kar ….enostavno ne morem verjeti da misli resno, da je to sploh lahko mogoče, da te ima lahko nekdo tako zelo rad…… pa zdaj vidim da je bil ta fant res nor name….. šele ko pogledaš nazaj vidiš kaj si izgubil.

včasih se mi zdi , kot da ne bi mogla biti sposobna obdrzati zveze. pa zase vem da sem super punca……. le tisti strah in razmišlanje je treba pustit za sabo.

mislim, da je za nas otroke ločenih staršev še posebno vazno, da se zveza s fantom začne res zelo zelo počasi. najprej da hodiš okol skupaj npr. plesat, kino, se smejat brezveznim stvarem….. nekako da te fant v nič ne sili. da ne moreš biti pod pritiskom.

pri bivšemu je bilo pa tako, da me je non stop postavljal pred dejstvo: -kaj bova ali resna zveza ali kar tako al kako to misliš, mislim da sva tudi prehitro začela s telesnimi dotiki, poljubi….ja, preveč hitro je bilo to zame… kar utesnjevalo me je to. vedel je za moje otroštvo…… samo ni mogel razumeti tega…..

ful mi je dobr da lahk to napišem, ker vem da ti to razumeš in tudi jaz tebe čist razumem glede fantov. pa tako lepo je bit zaljubljen.

jaz tudi mislim, da bolj kot počneš stvari ki te veselijo…. bolj si v notranjosti zadovoljen, in bolj boš znal sprejemati druge. (jaz recimo letos ne hodim na faks, sem si vzela 1 leto frei…..zdaj delam po tujini….to sem si vedno zelela potovati…..tako zelo sem se gnala k temu da mi je ratalo… ) in niti ne mislim na fante…bolj se ukvarjam s sabo, kaj sploh hočem od živlenja…. pol bom tudi fanta lahk sprejela, prej pa vem da ne.

jaz sem si zdej rekla…. da če mi pride fant naproti, tak s katerim si bova spet všeč…. vem da hočem najprej prijatelstvo in zaupanje , potem svobodno vezo, brez ljubosumja in hitenja….čim več pogovarjanja…. jaz mu bom kar rekla, da če bo hotu da bi šlo vse prehitr …. se ne bo dobro končal… povedala mu bom, da se zelo tezko navadim na fanta, da če se obnašam hladno, da to še ne pomeni da ga nimam rada, vem tudi da se z novim potem pogovarjata o bivših ,in da to zna biti boleče, samo mimo tega mislim da ne gre. da moraš povedat, kaj je tebi tezko in da se res trudiš da bi bilo drugače….. pa če te ima res rad bo to razumel….

veliko je ze tudi to , da se zavedaš kaj delaš in da si priznaš. to je zelo velik korak!
mislim da tudi mi “ločenci” lazje razumemo druge, vemo da se tezave skrivajo v ozadju, lahko da v otrostvu…. meni lahko vsakdo zaupa probleme in ga bom razumela, in skušala pomagat….. v tem je naša prednost.

pa sej tako drugačni pa spet nismo…. mislim da znamo tudi bolje ceniti potem zvezo, kot pa nekdo drug. zato se bojimo da bi to izgubili.

Joj, ko to berem je kot bi sebe poslušala.

Rada bi se še kaj bolj pogovorila s tabo, pa me zanima če imaš kakšen mail, ki bi mi ga lahko posredovala, drugace ti ga bom pa jaz, če si za to seveda.
Do sedaj še nisem srečala človeka, ki bi dejansko vedel, kaj in kako se počutim, sej recimo da te razumejo, samo to je drugače kot pa če si to že enkrat doživel.

Lep pozdrav,

ja, lepo to slišat. tud men je všeč, da končno berem besede nekoga, ki je dozivel enako kot jaz. fajn da sva se tukaj našle.

ja, seveda…. napiši tuki gor svoj email. pa ti še pišem. lp.

No, lahko mi pišeš na tale mail : [email protected].

lep pozdrav

sem ti pisala.

lp 🙂