Ne vem, če ta zadeva, ki jo bom opisala spada sem.

Stvar je v tem, da sem pisala že na forumu tosemjaz o tem, ampak mi ni zadostoval odgovor.

Imam 20-let in hodim že v 2. letnik faksa. Počasi postajam svoj človek( sem že imela izkušnje z delom, fanti, nasploh s samim življenjem). Je pa nekaj kar že dolgo ne morem pogruntati pri svoji ženski družbi, in namreč je problem v tem, da vedno ko kakšno kolegico ali prijateljico pokličem, ma ni važno ali se poznava dolgo ali ne, nikoli nimajo časa, da bi šle ven, saj se vedno tresejo zaradi svojih tipov. Če pa se dobimo, pa nonstop samo o tipih in o tipih govorijo, mislim absurd. A samo to je njihov cilj v življenju? Če začnem jaz o čem drugem govorit, se pa itak hitr pogovor spet nanese na fante.
Za novo leto sem svojo dolgoletno prijateljico dogovorila, da bova skupaj praznovali, potem pa je kar na lepem ona se odločila, da bo preživela s svojim “fantom”. Stvar je v tem, da če bi se pa tipi dogovoril s svojim prijatelji glede skupnega praznovanja, bi se tega tudi držal. Opazila sem, da fantom bolj pomeni prijateljstvo kot pa zveza, zakaj potem ni tako pri puncah? Nisem zavistna svoji prijateljici, ji privoščim vse veselje, ampak v čem je potem stvar obdržati neko ljubezensko zvezo, ki itak mine tako hitro, pa še pri teh zgodnjih letih.

Probala sem se gibat tudi v drugačni družbi, kjer ni toliko takih oslarij, med svojimi kolegi, torej tudi med moško družbo, ampak nekako ne morem najti skupnih besed niti z njimi. Če so že neki visoki izobraženci, se delajo nekaj tako posebnega in itak ne razumeš o čem se gre, pa te tako nizko spustijo s svojim ošabnim obnašanjem.

Ne vem, nikjer se ne morem znajti.
Razmišljala sem tudi se vpisati v fotografski krožek, ki ga imamo na faksu, sam sem brez digitalca, ker itak se ne boš tam zajebaval s staro kripo.
Rada ful rolam, se celo učim sama, da bi bolj ekstremno športala.
Hodim na študentske žurke, pa nobenga ne spoznam.

O vključevanju v družbo sem se pogovorila tudi z mamo, pa je rekla, da mogoče pa delujem napadalno, če kar tako pridem do človeka in začnem pogovor. Svetovala mi je naj opazujem situacijo in naj pripomnim kakšen komentar, potem pa bo stekel pogovor. Probala sem tudi to, pa ne deluje, sploh se folk ne zmeni zame.

Res je, da ne rabim druge ljudi, da bi si krajšala svoj čas, ampak kako bo potem v službi?

V tvojem postu si najprej skritizirala družbo, nato si začela razmišljati o sebi. Svetujem ti, da v življenju delaš obratno.

Ninika,

kljub tvojemu nežnemu nicku te čutim, da deluješ bolj na moški način.. kar pa je seveda proti tvoji naravi. Poskusi biti najprej bolj nežna in ljubeča do sebe in ne ukvarjaj se toliko z okolico. Kje natančno pa piše, da bi se morali vsi znajti in biti super v neki družbi?!?!?…

Mislim, da trenutno enostavno oddajaš take vibracije, ki druge ljudi odbijajo – to pa zato, ker jim nimaš kaj dati. Prijateljicam ne moreš dajati nasvetov in tolažbe glede moških, moškim pa ne moreš dajati moških nasvetov, ker si ženska. Tudi ekstremni športi so domena moških… Obstala si nekje med obema svetovoma in čas je, da res razmisliš, kaj bi rada v življenju.

Vem, da se ni lahko kar tako spremeniti, vendar se v tebi počasi že nabira jeza na ves ostali svet, to pa ni dobro niti zate, niti za tiste, s katerimi se občasno družiš, ker to čutijo.

Nikar se ne obremenjuj s tem, kako bo, ko boš enkrat v službi. Lahko boš padla v kolektiv, kjer se boš počutila po določenem času čisto OK…

Lahko pa se zgodi, da boš spet vzljubila kakšnega fanta…. vendar boš morala najprej vzljubiti sebe in se sprejeti natančno taka kot si.

Pred tabo je še celo življenje in morje izkušenj – prepusti se jim!

Pozdravček, Amedea

Živjo, Ninika!
Se strinjam s tabo… ni lahko najti ljudi, ki bi ti bili blizu. Veliko je enega bla bla v tri krasne, pa stalno ene in iste štorije…Velik kiča not pa žaganje, bi rekla Vesna Milek. Žal ti ne morem dati nobenega pametnega nasveta, tudi zato, ker sem približno v isti godlji kot ti, samo da sem sama še precej starejša od tebe, pa se mi še ni posvetilo.
Lahko ti želim le srečo in ima nas još…;-)))

Očitno še nisi bila zaljubljena v pravem pomenu besede. Punce se ne bojijo svojih “tipov” temveč si želijo biti v njihovi družbi, kar je naravno, če si par. So pač prerasle obdobje, ko je prijateljica zapolnjevala praznino.
S partnerjem si želiš deliti vse najlepše trenutke in praznovanje novega leta je gotovo dogodek, ki ga preživiš skupaj s fantom ali možem. Pa ne zato, ker se ga bojiš ampak, ker si to želiš!

Ninika, nasmeh na obraz in malo manj skrbi, pa ti bo življenje postreglo z odgovori na vprašanja in ljudmi, ki bodo radi v tvoji družbi. Očitno si zelo kritičen človek, zavedaj pa se, da se tvoja kritika poraja na osnovi tvojih lastnih prepričanj o stvareh. Tvoja prepričanja pa niso 100% veljavna in pravilna! Vsak se moti, tudi ti in tega se moramo zavedati.

Motiš se v nekaterih stvareh, na katere so te ostale že opozorile.
Npr.
Prepričana si, da zveze v 20-ih letih hitro minejo. Ni nujno tako. Poznam veliko trdnih zvez, ki so nastale v tem obdobju in se obdržale in se poglobile.
Med kolegi so same oslarije… po tvojih besedah. Glej Ninika, ni tako. Spremeni pogled. Gre za to, da različnost človeka bogati! Odpri se stvarem, ki so pomembne drugim ljudem, to so dragocenosti, mali detajli, ki obogatijo tudi nas same, pa čeprav ali ravno zato, ker so čisto drugačni.

Zaenkrat od mene ena in ključna izjava: Nauči se poslušati druge.

Ena usta in dvoje ušes imamo zato, da dvakrat več poslušamo kot pa govorimo. Če človeku pokažeš, da te njegovo razpredanje niti malo ne zanima, se bo v tvoji družbi počutil slabo.
Pokaži interes za probleme, veselje, pripovedi sošolk ali sošolcev ter družbe nasploh.

Upam, da sem ti kaj pomagala.

Draga Ninika,

predvidevam, da so vaše prijateljice, ki jih omenjate, približno vaših let in verjamem, da so v teh letih pogovori o fantih vedno znova aktualna tema. Zakaj vas tako moti, če veliko govorijo o fantih? Morda je za njih to sedaj najbolj zanimiva tema, čeprav verjamem, da fantje niso edini cilj v njihovem življenju. Potrudite se in poskušajte kdaj prijateljicam res iskreno prisluhniti. Skušajte se vživeti vanje in v njihovo pripovedovanje.

Verjetno si tudi vi želite spoznati fanta (sklepam, da ga trenutno nimate) in trenutke življenja deliti z njim. To je človekova naravna potreba. Morda se boste potem z večjim veseljem pogovarjali z vašimi prijateljicami – tudi o fantih!

Pravite tudi, da se nikjer ne morete znajti in da tudi na študentskih zabavah nikogar ne spoznate. To nekaj govori o vaših lastnostih in obnašanju – raziskujte pri sebi, s kakšno naravnavo in odnosom pristopate k drugim ljudem. Ste res odprti, naklonjeni do drugih ali si že vnaprej ustvarjate predstave in pričakovanja o njih ter ljudi z njimi nezavedno odbijete? Ste morda na nezavedni ravni vzvišeni ali cinični do drugih ljudi, se vam zdi, da so manjvredni, jih kritizirate v mislih? Vsa ta nevidna čustveno-miselna aktivnost se čuti na energijski ravni in nezavedno vpliva na vaše odnose.

Vsekakor vam bo delo na sebi koristilo! In potem se boste tudi znašli v družbi ljudi, s katerimi si boste lahko delili globino življenja.