Ne stojimo, ne plazimo
Spoštovani!
Naš malček je star 10 mesecev, vendar se ne plazi in se ne stavi na nogice. Napoteni smo v razvojno ambulanto, vendar šele čez 1m- Do takrat me bo “pobralo” od skrbi. Zanima me vaše mnenje. Ali je lahko z otrokom kaj narobe ali je le počasen? Drugače je šel njegov razvoj b.p. Ali bi mogoče kar sami poiskali privat fizioterapevtko? Skratka na napotnici nam piše neustrezen motorični vzorec. Iskrena hvala za Vaš odgovor.
Mama,
Gibalni razvoj, tako kot socialni, govorni, spoznavni … poteka po določenih razvojnih fazah torej v določenem zaporedju v katerem osvajamo določena specifična vedenja (mejniki v razvoju). Praviloma vsi preidemo ista razvojna obdobja, mejnike pa dosegamo (osvajamo) v različnih časovnih obdobjih. Hočem reči, da so mejniki vedno postavljeni v nekem časovnem intervalu. Saj veste večina otrok shodi med devetim in trinajstim mesecem in ne vsi na prvi rojstni dan.
Dojenčki se začno plaziti, hoditi po vseh štirih nekako po 6. mesecu, toda le če so predhodno osvojili različne (za to dejavnost potrebne) gibalne spretnosti.
Gibalni razvoj namreč ne pomeni samo osvajanja posameznih ločenih gibov pač pa povezovanje teh posameznih gibalnih aktivnosti v bolj celovite oz. kompleksne sisteme gibalnih dejanj (hoja, skakanje …).Ko pri vas govorijo o »neustreznem motoričnem vzorcu« predpostavljam, da ravno to združevanje posameznih gibov, ki pa so se predhodno ustrezno pojavljali (saj govorite, da je razvoj doslej potekal primerno) pri vašem otroku ni ustrezno »steklo«. Torej posamezne gibalne funkcije, gibi se niso reorganizirali v kompleksnejšo gibalno dejavnost na ustrezen način (v plezanje).
Ker se torej doslej pri vašem otroku ni pojavilo plezanje vas je zdravnik ustrezno opozoril in napotil v razvojno ambulanto, kjer vam bodo seveda odgovorili na vaše vprašanje (težave ali počasnost).
Če ste zaradi nastale situacije v strahu je prav, da ste aktivni (obisk pri fizioterapevtu se mi zdi smiseln). Strah vas bo namreč vodil tako, da boste videli vedno več težav pri otroku, da boste kar naprej opažali (na preži), kaj vaš sin še ne počne, drugi pa že ipd. In vedno bolj boste zaskrbljeni. Obenem pa ne boste več videli, kako vaš otrok vendarle napreduje, se razvija.
To pa seveda jemlje človeku moč in veselje.
Če radi berete vam predlagam knjigo, ki je izšla letos: Razvojna psihologija (L. Marjanovič Umek in M. Župančič). V njej boste našli podrobno opisan gibalni razvoj dojenčka, mejnike razvoja in seveda opozorila o časovni toleranci glede pojavljanja posameznih mejnikov v razvoju.
Zaupajte v otrokov razvoj, ustvarjajte vzpodbudo okolje, kar pa se pričakovanih težav tiče pa počakajte, da bodo potrjene (ali pa seveda ne) in se potem ustrezno ob strokovni pomoči z njimi spopadite v kolikor bo to potrebno.
Lep pozdrav
Francka
Bili smo v razvojni ambulanti, dobili napotnico za FTH. Sedaj me zanima koliko časa traja FTH. Pri nas je 20, 10 in nazadnje 7 minut. Ker nam je otrokova pediatrinja svetovala še dodatne terapije pri privatni neurofizioterapevtki, smo se odločili tudi za to. Tam je malček 1 celo uro, je pa tudi drugače obravnavan, kot pa pri terapevtki, kamor hodimo na stroške zavarovalnice. Ali zavarovalnica res krije stroške samo za 10 minut?
Zavarovalnica plačuje 45minut do 1ure.Je pa res da se nazačetku otroci upirajo in pri tem veliko jokajo.Toda naj te to te ne skrbi ,zakaj imate le 10 minut vaj.Pa drugič le malo poprašaj ter povej da v desetih minutah nemore fiz.vedeti vse o otroku.Toplo ti priporočam ,da bodi sitna in zahtevna.Tako boš dala vedeti da nisi mama ki se strinja s vsem kar ji ponudijo .Srečno
Pozdravljena!
Čeprav komaj sedaj po mesecu, ko si to pisala pa vendar. zanima me od kod si. imam sina starega 5 let in enega 6 mesecev. Z prvim sem hodila na terapijo preko zdravstva sedaj z drugim pa hodim privat. Ta terapevtka super dela. Delala je v zdravstvenem domu ko sem hodila z prvim.
Če te kaj zanima vprašaj?
Ali imaš še kakšnega otroka?
lep pozrav
Mi smo imeli podobne težave kot vi. Ne glede na dolžino obravnave so tudi nevrofizioterapevti različni. Nikar ne prepuščaj nič naključju, ker ti bo vedno žal! Če si iz Ljubljane ali pa ti ni pretežko priti do Lj., ti toplo priporočam terapijo na Soči (z napotnico) ali pa privat pri Ga. Breznikovi na Drenikovi. Vsekakor pa poskusi preprečiti, da se otrok začne premikati po riti. To precej zakomplicira ves nadaljnji napredek. S primerno obravnavo pa se več ali manj vse uredi. Naša punčka je sedaj stara 17 mesecev in je preko faze plazenja in postavljanja na nogice (ZELO POZNO) pred 3 tedni pokazala prvi interes za hojo. Pred tem jo je zanimalo edino plezanje na kavč :).
No, upam, da so stvari pri vas v tem času že stekle.
LP.
Tudi sama imam podobne težave s hčerko kot vi g.: MAMA, DIDI, JANJA78….
Že nekaj časa pišem in sprašujem v zvezi s težavami hipotonije…, tudi mi se še ne plazimo in seveda ne hodimo.
V veselje mi je izvedeti kaj novega oz. česa kar mogoče sploh še ne vem.
Več o meni in težavah moje hčerke sem napisala pod Marta.Č.
Prosila bi vas, če mi lahko napišete kako je pri vas se vse skupaj pričelo, kako ste napredovali, kaj vse ste počeli, da ste pomagali svojim otrokom in seveda, če sedaj že pridno hodite, kako je sedaj – kakšne so posledice, ter seveda kako ste po dolgi poti srečni.
Tako naprimer bi prosila MAMO, če seveda želi, da mi napiše a se vi sedaj že plazite? (saj se mi pri enem letu še vedno ne)
G. Didi pa, da mi sporoči kdaj ste se pa vi začeli plaziti, ter ali že hodite?… (saj so tudi nam rekli, da naj bi hčerka šele pri cca 18 mesecih pričela hoditi)
G.Janjo78 pa bi poleg ostalega prosila, če mi lahko zaupa a je pri obeh otrocih imela iste težave, ter kaj pravijo dr. glede na to, da so npr. meni rekli, da ni nujno, da se hipotonija pojavi pri obeh otrocih…. (namreč sama sem si vedno želela veliko otrok, sedaj pa imam eno hčerko in z možem tehtava a naj se odločiva čez kako leto še za enega, ali pa ostaneva le pri njej, saj se bojiva, da nebi bilo pri drugem isto oz. še huje…)
Očitno tudi sama capljam za vami, po stopnicah katere ste vi že prehodili. In, če lahko mi prosim kaj napišite, saj mi s tem veliko pomagate. Pa tudi sama bom in sem pripravljena veliko povedati oz. pomagati mamicam in očijem, ki dajejo enake težave skozi kot jih oz. sem jih že sama. Saj včasih ti v življenju že sama beseda, pogovor veliko pomeni in pomaga.
Vsakega sporočila bom zelo vesela.
Zahvaljujem se vam in lepo vas pozdravljam Marta