S partnerjem imava otroka.Iz drugih razlogov ne živiva skupaj (stanovanje).On nima odnosa do mene in otroka kadar se spreva in nastanejo dnevi tišine.Največkrat pride do nekih zamer,prepirov in nesoglasij.Tišine so dolgo tudi po 3 mesece.Mene to moti njega pa ne.V tem času on ne govori z menoj in ne skrbi za otroka ne plačuje mi zanj kadar se kuja.Večino ga moram jaz za preživnino iskati in trkati na vrata.Ko sva v dobrih odnosih mi denar zanj daje in ga sam ponudi.To me zelo moti in ga ne razumem zakaj ne prevzame odgovornosti tudi takrat ,ko med nama škripa?Ja kako bi pa bilo,če bi tudi jaz zavzela takšno stališče do otroka?Kaj takega mi tudi na misel ne pade.Vse bolj pa razmišljam,da bi s tem človekom popolnoma prekinila vse stike saj za otroka v tem obdobju niti vpraša ne.Pri njem je vse odvisno od dobrega odnosa z menoj ,če tega ni ignorira mene,otroka in odgovornost.

To je pa čustveno izsiljevanje. Ne morem verjet da vztrajaš v taki zvezi. Človek ma hude probleme.

Žalostno je, da tako dolgo razmišljaš o tem, da bi ga pustila, ko bi ga morala že davno pustiti za seboj. Ampak tako kot je tebi težko storiti to, da ga zapustiš, tako je zelo podobno njemu težko tiste tri mesece skrbeti za otroka ali govoriti s teboj. Kar temu človeku dovoljuješ, to bo tudi počel, če je to v njegovi navadi.

Hočeš povedat, da si ti kriva?
Saj to je pogost pojav, da nasilnež prepriča svojo žrtev, da je ona kriva, da je on nasilen…. :/

Ljuba duša, nisi ti kriva, da je on tak, kriva si le toliko, da imaš otroka z njim oz, da si ga izbrala, kar pomeni, da imaš nek manjko na čustvenem področju, zato bi bilo prav, da nekaj storiš v tej smeri. Poišči si pomoč, zase!
On je tak, ker on tako hoče, neglede na vajin odnos. Njemu paše ta distanca, ker ni sposoben pristnega čustvenega odnosa z drugo osebo, on rabi večno pozornost, ki jo dobiva na tak način, da ti plešeš okoli njega, vmes izsiljuje do naslednje doze pozornosti. Vse to izvira iz njegovega otroštva, ki ga ti, niti nihče drug ne bo spremenil. On se zgolj lahko spremeni v smeri, da SAM kontrolira svoje neprimerno vedenje, ampak za to mora imet konkreten razlog in dokler ti plešeš okoli njega, razloga nima….

Škoda, ker še vedno pristajaš na to…
Pa kaj potem, če si izbrala napačnega moškega za svojega otroka.. saj nihče od vaju ni mogel vedeti, kakšen bo kot starš- to izveš šele, ko si starš! To je preteklost in ne dovoli, da še vedno vpliva na prihodnost. Ustvari si boljši danes za boljši jutri! Brez njega seveda… ker to kar on počne, nikakor ni ljubezen. In dokler pristajaš na to sranje, tudi sporočaš svojemu otroku, da je tak odnos med moškim in žensko( očetom in mamo) normalen.
Ne boj se ostati sama- bolje biti sam in zdrav, kot v zvezi, ki te rani vsakodnevno.

Takole ti bom rekla. Pusti tipa, ne trkaj in ne prosi. Si pač naredila napako.
Ampak.
Napako je seveda naredil tudi on in je prav, da tudi on nosi posledice, se ti ne
zdi? Lepo na CSD, k odvetniku, uredite preživnino, če ne plača se ga lepo izterja,
tega denarja ni dolžan tebi, ampak OTROKU in za otroka je PO ZAKONU dolžan skrbeti,
pa če on bi al pa če on ne bi….naj se “kuja” pred izterjevalcem, pa bo videl kakšen bo
uspeh.
Če se ti sama pustiš izsiljevati je eno, ko je pa otrok v igri je pa drugo. Čas je, da vsaj
eden od vaju odraste, ker drugače se vajinemu otroku bolj slabo piše.

To ni noben ljubezenski odnos. Zanj si verjetno zanimiva le toliko, da ima občutek da ima nekoga, kadar ta občutek seveda potrebuje ter da se malo stisne k ženski vsake toliko časa, ko potrebe ne dajo več miru. Kaj več od tega jaz ne vidim.