Pozdravljene!

Prejšnji ponedeljek mi je gin na uz potrdil zgodnjo nosečnost,po dveh ss in porodu v 24.tednu,ko je moja punčka odšla med angelčke .
Spet je v moje srce posijalo malo sončka,a le za trenutek.
V nedeljo pa spet rjav izcedek in groza ,gin mi je povedal da verjetno sploh nisem bila noseča in da se je moj g očitno zmotil?! Na uz pa se še vedno vidi nekaj podobno nosečnosti a ne vedo povedati kaj.

Ali mi lahko katera pove kako naj še verjamem ginekologom če še oni ne vedo kaj pravzaprav vidijo na uz?
Kako naj komu dopovem da se mi trga srce ob vsaki krvavitvi,potem ti pa še
rečejo da ne vedo kaj ti je?

PROSIM POMAGAJTE MI RAZUMETI!

moje sozalje ob tvojih izgubah otrok.
zivljenje te kar preizkusa, poznam te obcutke. poznam obcutek, da smo me pac custvena bitja in ne stroji za rojevanje. po drugi strani spet razumem ginekologe, ki se ne morejo vziveti v vsako izmed nas. za njih je to sluzba in kiam bi prisli, ce bi vsako zgodbo pustili do srca. dobro pa je, da ostanejo in so vljudni in potrpezljivi. sploh do nas, ki nas zivljenje tako premetava.

ne vem kaj vidi ginekolog, vsekakor bi ti zelela pikico, ki bi se razvijala in te razveseljevala. je pa tudi res, da zdaj zelo zgodaj vemo za nosecnost, morda malo prezgodaj in zvemo tudi kmalu za tisti oploditev, ki se zal ne obdrzi. to so tisti res zgodnji “splavi”. morda bi bilo bolje, ko ne bi vedele za njih. nekaj casa traja, da vidijo, ce je nosecnost res ok in tuid oni zal ne morejo delati cudezev.
razumem pa tebe in ti zelim moci, da vzdrzis vsa custva, ki te spremljajo ob tvojih nosecnostih. vem, da ti ni lahko. tako samoumevno se nam zdi, da zanosis in imas otroke, najvecja skrb vecine je, da jih nimajo prevec.
mi pa se do enega tezko pridemo in to se nam zdi krivicno. zelo te razumem.
zelim ti moci in veliko ljubezni.

tudi jaz čutim v srcu s tabo.
Hudo mi je, ko berem kaj se je dogajalo.
Ja, po eni strani nam ginekologi omogočajo, da vidimo utrip srčka že zelo zgodaj potem pa v istem hipu ob nesrečnem slučaju rečejo, da ” to ni bilo še nič”.
Veš, enostavno ni primernega odgovora, odgovora, ki bi “potolažil” dejstvo, da nosečnosti ni več ali da je sploh ni bilo.

Dopovedati ginekologom o tvoji stiski in bolečini v srcu pa je velikokrat tudi težko. Vsakodnevno se srečujejo z njim “nesrečnimi slučaji”. Pa vendar morajo nastopiti profeisonalno. Je pa res, da kakšnemu manjka srčnosti. Vendar …

Razumem tvojo stisko, ko pišeš, da se na UZ ” še vedno nekaj vidi”
Pravzaprav niti ne veš pri čem si.
In na žalost ti tukaj jaz ne morem pomagati razumeti – pa če si še tako močno želim.
Želim ti le moči, da poskušaš zaupati svojemu ginekologu in da bodo našli razlog tvojih težav.

Veš pa, da smo vsi, ki smo aktivni na tem forumu med seboj povezani in nam lahko poveš kako se ti trga srce, ker vemo kaj pomeni izgubiti otroka.

objem in poljubček na tvoj srček

koliko časa pa naj bi bila noseča,,mislim,kdaj je bila zadnja M.ker pri meni v 7.tednu,kolikor naj bi bila noseča,G.ugotovi,da sploh nisem,da je le ena prazna vreča brez plodka,me naroči na abrazijo,pa nisem šla,enostavno,sem rekla,da še malo počakam…čez 14 dni pridem ponovno na G.pregled in moja pikica je sedaj že pbrl.15 cm velika( 5 mesec..).tako,da bi jaz namesto tebe počakala,,seveda odvisno,kolk naj bi bila,seveda če si,,počakaj vsaj do 1O tedna..
srečno,

POZDRAVLJENE!

katja34 noseča naj bi bila 5.tednov.Danes sem bila spet na uz in so mi povedali da to ni bila nosečnost ampak je ostalo nekaj v maternici od zadnjega ss (marec) in se mi še vedno čisti! OBUP!

FRIDA 1 in PETRA hvala za tolažbo!

Kwa, s tabo sem.
Zelo mi je hudo, ko berem kaj se dogaja. Ko mislliš, da si noseča potem pa ugotovitev, da nisi bila … a izguba je vseeno tu. Izguba upanja …
Želim ti čim več moči, ljubezni, poguma in zdravja – da se končno zadeve uredijo.

In, saj veš, tukaj smo,
objem

sama sem izgubila 5 otrok ,res vse še v nosečnosti ,pa sem tako zelo trpela,zdaj imam zdravega dojenčka ki je poplačal vse solze,čeprav nikoli ,nikoli ne bo pozabljeno otem pa grem na starševski forum pa tam tiste grozote o splavu….veliki večini”mamic”se zdi tako enostaven,tako priporočljiv,tako vsakdanji,moje srce pa tako trpi ko se spolnim na mojo ali vaše kalvarije,nikoli ne bom razumela teh žensk

teta mara hvala, ker si to napisala.
tudi jaz ne razumem teh žensk, ki jim splav ne pomeni nič. mene prav tako boli ko napišejo splav kot najbolj enostavno rešitev saj gre – po njihovih besedah – le za skupek celic. ja sigurno je otrok do 10. tedna samo to. zame je to čisto pravi pravcati otrok, le da je še tako majhen in nebogljen.

in zares mi je hudo za vseh pet tvojih otročičkov. hvalabogu za tega dojenčka, ki ti lepša dni in daje smisel

Za razliko od tebe vseeno ne upam in nočem obsojati nobene, ki se odloči za splav. Čeprav sem tudi sama izgubila zravega in donošenega otroka in imela še spontan splav. Mislim, da na svetu vseeno ni veliko žensk, ki s tako lahkoto naredijo splav, kot ga opisuješ.

Kwa, tebi pa veliko moči.