ne prenesem več tega
Že skoraj pol leta je ko sem bila operirana za tumor na možganih.In še zdaj imam tak občutek v glavi,ki ga ne znam opisati.Nič me ne boli.Vse od operacije nimam nobenih bolečin,glavobolov,samo tisti občutek v glavi.Ne morem več prenašati tega.Če me ni tumor ubil,naj se sama?Res ne morem več…
Dajte povejte mi prosim,koliko časa to traja?
Kdaj ste se čisto pozdravili?
Menim da zdravniki ne vedo kako je to,ker tega niso sami preživeli.
Prosim pomagajte mi!
Draga Paulina,
saj ni res, da ne preneseš več tega; saj še vedno prenašaš, sicer ne bi bila tu. Tega stavka se moraš resnično zavedati, in vsakega podobnega, pa boš videla, da sama sebi jemlješ še tiste možnosti, ki jih imaš. Niti malo ne pokažeš, da si srečna, da nimaš bolečin. Sedaj glej, kaj lahko delaš, da bo tudi tvoje življenje življenja vredno. Predvsem pa tudi, kako lahko pripomogneš k ozdravljenju. Saj, če je tumor odstranjen, zato ti še nisi zdrava. Tule večkrat preberem en stavek, da če nič ne spremeniš, ima tumor spet iste pogoje, da ponovno zraste. Se mi zdi kar logično.
Meni je tudi vseeno, če zdravniki to vedo ali ne, kako se počutim. Zato bodo vseeno naredili samo tisto, kar znajo. Saj niso psihologi in se niso učili razumevanja, ki ga Vi od njih pričakujete.
Tudi pri meni so dnevi, ko ne vem, če jih bom preživela – danes je bil en takšen dan. Pa sem ga preživela. Bolečine prenašam. Tablete bi mi uničile še jetra, zato jih ne uživam. Hvaležna pa sem za vsak dan in upam, da jih bo še mnogo. To so moje misli, takšno je moje prepričanje v dnu duše. Tega ne morejo napraviti kirurgi, ki odstranijo kos divjega mesa. Pri tebi je bolje, da ne poskušaš niti opisati, kako se počutiš; rajši poskrbi, da se boš bolje počutila. Sedaj imaš čas in priliko, da storiš nekaj za sebe, prav na mentalni ravni… Poišči si strokovno psihološko pomoč.
Želim ti vse lepo.
Hvala vam za odgovor.Na mentalni ravni?Mogoče imate pa celo prav.Na to še pomislila nisem.
Ste bili tudi vi na operaciji tumorja na možganih?In imate še vedno bolečine?
In ja sem hvaležna,da so me kirurgi rešili vsaj bolečin.So pa nastali drugi problemi in ta občutek v glavi in s tem se res ne znam spopasti.
Kdaj mine?Če sploh…stara sem 40 in nekaj še imam pred sabo,kajne?Vsaj upam..
Hvala tudi tebi in vse dobro vama želim.Pa bi rada,da napišeš kaj več.
Aja pa da ne boste mislili,da se smilim sama sebi.Daleč od tega.Zelo dobro sem prenesla,ko so mi povedali diagnozo,ko sem čakala v bolnici na operacijo.In po operaciji.Tretji dan sem že hodila po UKC,šla na kavo itd.Vse je tako skrbelo zame,jaz sem jih tolažila.
Samo po tolikem času,ko čakaš kdaj bo bolje se ti pa lahko že malo sfuzla,mar ne?