pa tako rada bi te objela, pa tako rada bi ti povedala kako te imam rada…..
Spomnim se obdobja izpred treh let, ko si po treh prestanih hudih operacijah bil po vsaki nekaj dni v komi. Kako težko je bilo to spremljati!

Pa si bil borec…, verjeli smo v tebe, da si boš izboril življenje, vedeli smo, da se boš iz bolnice vrnil….ne sicer več tak korenjak kot si bil ampak…..imeli smo te.
Naj živijo vsaj spomini….oče!

Moje sožalje! Tudi mo smo tako upali in verjeli, ko je prišla bolezen. Brez tega upanja bi iblo še huje.