Brskala sm po starejsih temah, ker vem, da je to ze pisalo-evo, pa ne najdem.

Meni je sestra pred leti napisala nekako v tem stilu:

Naj ti današnji dan pomeni izpolnitev vseh skritih želja iz preteklosti in rojstvo številnih želja za prihodnost.

… in sem se zraven zjokala.

Ko so bile pred teboj knjige zaprte, so molčale, ko si jih odpiral(a), so te učile. Z njimi si odkrival(a) skrivnosti, lepoto in modrosti. In zdaj, ko si prejel(a) še pisan papir o tem, da si nabiranje znanja uspešno zaključil(a), lahko rečeš, da si poln(a) novih skrivnosti, lepot in modrosti…

ali pa morda:

Znanje nikoli ne pride samo. Zanj je treba ali dolgo živeti, ali vzeti v roke vse, iz česar ga je moč pobirati. Pa tudi to še vedno ni dovolj. Znanje je tisto, ki po ga po uradnem priznanju – po diplomi, šele začnemo v resnici nabirati – v svojem okolju, z ljudmi, ki to okolje tvorijo, z vsem kar nas obdaja – z našim življenjem…