Pozdravljeni!

Stara sem 31 let,mož 35 let.Skupaj sva že 16 leto, poročena 10 let.Imava dve krasni deklici 8 in 5 let.Oba se trudiva biti dobra starša, med sabo sva prijatelja.
Tukaj je vse OK.

Načeloma v najinem zakonu ni večjih težav. Ali pač.
Problem je v najini medsebojni komunikaciji.Jaz sem bolj živahne narave, komunikativna, odprta.On pa je zelo zaprt in je težko dobit inforamcije od njega, kaj se mu roji po glavi, kaj mu ni všeč…
Po vseh teh letih mi to že malo preseda. Nikoli se ne razburi, ne pove kaj ga moti. Jaz si pa to zelo želim. Zelo težko živiš s človekom, ki ne pove nič sam od sebe.
Trenutno se nahajam na brezpotju.
Ta vikend sva se vrnila iz 10 dnevnega potovanja (z nama sta bila še 2 para) v toplih krajih za 10 obletnico poroke. S prijatelji smo si zamislili, da si organiziramo štos v smislu simulacije poroke. Ves čas smo se imeli čudovito. Po končanem obredu smo imeli v hotelu večerjo in ples. Tukaj pa je prišlo do kratkega stika med nama. Ker mi je bilo zvečer slabo, nisem bila ravno najbolje razpoložena, mož pa. Prosim me je za ples.Ni mi bilo do plesa in sem mu to tudi povedala. razburil se je kot še nikoli. Izrekel mi je besede, ki jih iz njegovih ust nisem slišala v vseh 16-ih letih kar se poznava.
To me je zelo prizadelo in sem šla raje spat. Od tistega večera dalje, se ne pogovarja z menoj. Situacije je zelo mučna. Ker jaz ne morem biti tiho, sem ga vprašala, kaj ga muči. Poskušala sem se pogovorit z njim in mu ponovno pojasnit, da mi ni bilo do plesa zaradi slabega počutja. rekel mi je, da mi je to zameril do konca življenja. Odgovorila sem mu, da tako ne moreva živeti in mi je rekel, naj se pač odselim!!!
To njegovo obnašanje me je zelo presenetilo, ker do sedaj nikdar ni izražal nobenega nezadovoljstva in ne morem razumeti, kaj se mu dogaja.

Še nikoli se nisem znašala v taki situaciji in ne vem, kako naj se mu približam, ker me to zares boli.
Ali ima kdo kakšen nasvet??

Hvala v naprej in lep dan.

Neja

Neja,

verjetno bi morali slišati tudi njegovo plat zgodbe, da bi lahko dali od sebe neko objektivno oceno.
Praviš, da je tvoj mož precej zaprt, molčeč človek. To lahko pomeni več stvari: da mu je bilo v vajinem zakonu vedno vse prav, da stvari, ki ga motijo, raje “požre” v izogib prepirom, ki bi morda sledili ali pa mu je vseeno, kako se stvari v zakonu razvijajo – kakor bo, bo.
Glede na njegov izbruh na počitnicah, slabo voljo zdaj doma bi rekla, da mu ni bilo vedno vse prav. Očitno so se stvari kopičile v njem in tvoja zavrnitev (kljub morda utemeljenim razlogom) je bila samo kaplja čez rob.

Težko je pristopt k nekomu, ki zavrača vso komunikacijo. Pusti ga pri miru še nekaj časa. Morda potrebuje svoj čas, da o vsem skupaj premisli in si zbistri glavo. Vem, da je izredno težko funkcionirati v zakonu na ta način ampak, verjemi, da to ne bo trajalo v nedogled, saj je, pa če to prizna ali pa ne, situacija mučna tudi zanj.
Poskušaj se obnašat čim bolj normalno, ne izzivaj prepirov. Povej mu, da si želiš pogovora z njim; ne zdaj, takrat, ko bo nanj pripravljen. Če je normalen človek, mož in oče bo sprevidel, da tako ne more it naprej in da je treba zid, ki sta ga (ga je) zgradila, počasi podret. In takrat boš tudi zvedela, kaj ti je tako zelo zameril. Na silo pa ne boš naredila nič.

Želim ti veliko potrpljenja in razumevanja. Nekako se ne morem znebiti občutka, da tvojega moža boli še kaj drugega, kot tvoja zavrnitev. Morda boš v naslednjih postih to delila z nami.

Srečno obema!

Hja takrat 1x, ko mu je bilo – bi pa lahko kljub slabemu počutjo vsaj 1x za plesala.. pa še v takšnem stilu ste imeli vse zorganizirano.

No saj ga bo minilo..ali pa ga še 1x vprašaj, če res hoče, da greš….pa boš vidla kaj bo rekle. Vprašaj ga če se mu to res zdi vredno, pa povej, da si tudi ti včasih žalostna, ker kaj noče.

Moški ego pač – jaz imam podobne probleme, moj tudi nič nebi!!

imam občutek, da nisi nič napisala o svojem zakonu, samo take stvari, ki nič ne povedo. Tudi vaša zabava s plesom, tu nekaj manjka.
Mislim, da če bi te vprašala, ali sta bila srečen par z dobro spolnostjo, preden je prišlo do tega dogodka, da bi ti rekla “ne vem” ali pa “mogoče” ali pa “Ne”, nikakor pa mi ne zveni, da sta bila neka ljubimca, če napišeš, da sta se trudila biti dobra starša ( to sta morala, če imata otroke) in da sta prijatelja.

Torej malo razmisli, kaj si pravzaprav pomenita. Očitno tvojemu prijatelju ni več do tega, da bi stanoval s svojo prijateljico, s katero vzgajata otroke.
Grdo se sliši in ne bi te hotela prizadeti, a prizadelo te bo tvoje trčenje v realen svet, saj si se zasanjala

Pozdrav!

Vaš mož zelo težko izraža občutje jeze. Jeza je zanj iz nekin neznanih razlogov prepovedana, odgovor pa je v otroštvu. Neizražena jeza, povzroča veliko problemov med pari, saj bi ženske rade, da bi bili moški odločni, samoiniciativni in imeli jasne cilje. Zatrta jeza, pa zablokira spontano izražanja in samoiniciativo. Takšen človek se nikoli ne razburi, ne pove, kaj ga moti, kaj si želi,.. in se nenehno prilagaja. V sebi pa je zelo besen, osamljen in žalosten.

Zgodi pa se, da pride nek ranljiv trenutek, ko izbruhne, pove vse za nazaj, včasih morda na zelo boleč in neprimeren način.

Pravite, da vas je prizadelo, da ste šla kar spat. Tudi njega je nekoč nekaj zelo prizadelo, zaprl se je vase in “zaspal”. In to do trenutka, ko je izbruhnil na vas. Sedaj vam je prvič povedal, da je prizadet, pa morda niti ne veste zakaj. Kaj je ta prizadetost, od kje prihaja in kako ste se vi znašla ob njej? Vaš mož kot pravite, je zelo tih in najverjetneje nosite zanj celo paleto čutenj. Katera so in kaj on resnično doživlja, pa veste iz občutij, ki se vam ob njem prebujajo. Nagovorite ta občutja, saj so zanj zelo ranljiva in se jih najverjetneje zelo boji.