Ne morem več
Zelo težko mi je govoriti o tem, čeprav je anonimnost zagotovljena.
Stara sem 21 let in študiram. Moja težava je v tem, da me je večkrat zelo strah. To me zelo ovira pri učenju in izpitih, saj se sploh ne znam več umiriti. Zelo me prizadanejo tudi kritike.Naj povem, da imam zelo strogega očeta. Kolikor se spomnim me je vedno kritiziral, nikoli nisem nič naredila prav, včasih še govoriti ne smem, ker pravi, da nimam pravice in da ne povem nič pametnega.Še vedno je tako. Bila sem že pri psihiatrinji in mi je rekla, da je oče zato takšen, ker me ima rad in ga skrbi zame. Tudi ko dobim kakšno dobro oceno me ne pohvali, temveč
pravi, da je študij tako lahek, da bi ga vsak naredil.
Včasih ne vidim več izhoda in se mi zdi smrt lepša od življenja. Vem, da očeta ne morem spremeniti, prosim vas samo to, da mi svetujete, kako naj bom bolj samozavestna, saj tako ne morem več živeti. V šoli nisem zbrana, doma sem živčna in se tudi ne veselim več prihodnosti. Prosim vas pomagajte mi.
Sanja
Spoštovana Sanja,
samospoštovanje ni le dar nekaterih,do neke mere se ga je možno tudi naučiti.Najprej k izhodiščem: študirate, torej ste polnoletni in poslovno sposobni, kar pomeni, sda morate v tem smislu tudi ravnati .Imate pravico povedati svoje mnenje in to začnite nemudoma.Kakršnekoli opazke, da ste preneumni in podobno ustavite takoj in to z vljudnim predlogom očetu, naj vas ne žali, predlagajte mu, da bi si za pogovor o nesoglasjih vzela čas, vsekakor pa se ne pustite utišati. Govorite z mirnim glasom, čeprav je verjetno, da boste ob tem notranje napeti.Ne pobegnite iz sobe, če oče v razburjenju vstane , mu predlagajte naj sede.Če vam bo očital, da hodite h psihiatrinji, ga povabite , naj gre prihodnjič z vami .Ve čas se morate zavedati, da je med odraslimi ljudmi (kajpak sodita oba mednje) spoštovan le tisti, ki si to z vedenjem zasluži, zato poskrbite, da z ničemer v svojem govorjenju in ravnanju takega odnosa ne zapravite, seveda pa morate isto zahtevati tudi od očeta.Če vam bo očital, da vas vzdržuje, vedite, da je to njegova dolžnost po zakonu, vse dokler redno študirate, če bo grozil z nasiljem, ravnajte tako, klot bi ravnali če bi vam grozil kdorkoli, umaknite se in pokličite pomoč, Vaša psihiatrinja naj vam razloži vaje za asertivni trening, pogovorite se tudi s kolegicami. To kar doživljate ni sramotno, pa tudi ne redko, v podobni situaciji je precej vaših vrstnic.Kot študentka imate prednost v psihomentalni posvetovalnici Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani na Aškerčevi 4,če sicer ne boste uspešni, se lahko tam oglasite.
Draga Sanja,
delaj v tej smeri, da se čimprej odseliš.Probaj recimo študirati v kakšni knjižnici, če se boš recimo tam kaj lažje zbrala. Ne strinjam se pa s tvojo psihiatrinjo, ki pravi, da dela to zato, ker te ima rad… Očitno ne zna pokazati prave ljubezni.
Ali pa si probaj najti kakšno zaposlitev in se odseli kam drugam, če imaš možnost in ko se boš malo umirila študiraj naprej.
Želim ti čimveč sproščenih dni.
Najlepše se vam zahvaljujem, gospod Rejec. Vendar sem pozabila omeniti, da je
problem predvsem v tem ker je oče alkoholik. Ko se napije je zelo težko in nama z mamo ni treba popolnoma nič reči, da se vname prepir. Takrat se umaknem v
sobo, ker je bolje, da se. Skrbi pa me tudi za mamo, ker je vedno bolj živčna.
Napisali ste, da je oče zakonsko odgovoren, da me preživlja. Rekel je, da je dovolj že to, da me gleda doma. Že tri leta mi ni dal niti tolarja in ga tudi za nič na svetu ne bi prosila več. Zelo je proti šolanju in pravi, da se za to ne bo trošil denar. Sam je končal samo osnovno šolo.
Prosim povejte mi, ali je smiselno vztrajati, ali se je sploh smiselno z njim pogovarjati, če noče razumeti, Na moje prošnje, naj me neha kritizirati in poniževati pa se le smeji.
Zahvaljujem se tudi vam, gospa Francka. Mislim, da imate prav, kar se tiče selitve.
Dolgoročno gledano bi morda res bilo najbolje.
Očitno sami ne boste kos očetovemu nasilju (tudi ustrahovanje je nasilje), ker pa ste polnoletni lahko svojo pravico do vzdrževanja med rednim študijem tudi iztožite preko advokata, vendar se bojim, da bi prej dokončali študij, se zaposlili in še kaj dosegli preden bi pravdo dobili.Mnogi študenti se sami vzdržujejo, zato tudi vam to ni nemogoče, le vztrajno je treba iskati možnosti.Ob očetovem fizičnrm nasilju, če že ne prej, pokličite tudi telefon za ženske v stiski,tam vam bodo dali tudi konkretne napotke glede očetovega zdravljenja zoper alkohol.