Ponovno sem poteptana,mislim da tokrat ne bom vstala,saj nimam niti atoma več moči…..zakaj?zakaj?samo to mi doni v glavi…zgodovina se ponavlja,vrtim se v krogu,že 30let….pa se tolažim,da vse mine,da bo tako minilo tudi moje življenje,grozno je ampak pred spanjem vedno mislim le na to,da mogoče se pa venderle ne zbudim več.Samomora ne morem narest,životarim iz dneva dan in igram igro zadovljne ženske,a v sebi sem čustveni invalid,imam dva obraza,enega zase,drugega za okolico….oh kako boli….

Pozdravljena tilily!
Niso bitni padci, važne so vstaje! In verjamem, tudi boš znova vstala, kot fenix iz pepela! Močna si, borka si, tako te pač čutim!
Napake delamo vsi, včasih so res trenutki, dnevi, meseci, leta,….ko se vrtimo v začaranem krogu pa nikakor ne najdemo izhoda iz labirinta! Pa nam spet posije sonček in….
Poskusi najti literaturo, ki ti bo narisalo smernice in te opozorilo na morebitne napake, ki jih ponavljaš, saj jih delamo itak vsi!
Če ti bo kaj več pomagalo, me lahko tudi kontaktiraš preko privat sporoćila, izmenjava izkušenj in mnenj mislim da nikomur nič ne škodi!
Kličem ti le SREČNO!

Pozdravljena tilily!

Mogoče bi napisali malo več o težkih občutkih, ki vas mučijo, zato da daste ven iz sebe in da se lahko malo razpišemo o vaših težavah, če se da kaj rešiti…

Sicer pa se mi zdi najpomembnejše, da greste med ljudi. Mogoče bi se vključili v kakšno samopomočno skupino, kot so npr. opisane tukaj: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66.

Drugo, kar lahko pomaga pri tesnobnih občutkih, pa je gibanje: tek, hoja, kolesarjenje, plavanje, telovadba. Ko se gibamo, smo težko depresivni.

Od literature bi vam mogoče pomagala najti novo voljo do življenja: Celo orli potrebujejo zalet – David McNally. Za navdih si lahko ogledate tudi kakšen video Nick-a Vujičič-a (npr. http://www.youtube.com/watch?v=v4uG2kSdd-4 ), kajti pomembno je, da se ne vdate, ne glede na to, kako je hudo.

Ne prepuščajte se negativnim mislim, kajti kot pravi Zdenko Domančić: “Naša prva dolžnost do sebe je, da zelo pazimo na to, kar mislimo: to, kar mislimo, tudi delamo; to, kar delamo, oblikuje naše navade; naše navade postanejo naš značaj in naš značaj postane naša usoda.”

Z nasveti, ki sem jih nanizala, sem pri katerem mogoče tudi kaj mimo udarila, saj ne vem veliko o vas, a upam, da bo vseeno kaj sprejemljivega za vas.

Draga tilily, nikar ne obupajte, ni nam vseeno za vas. In vesela sem, da ste se odločili nekaj napisati tukaj. Se beremo…

Jana Metelko, dipl.soc.del.