ne morem več
Spoštovani !
Prišla sem do točke, ko ne morem več naprej. Ne znam, ne zmorem…
Stara sem 45 let, poročena, mati 14 letnice. Vedno sem bila labilna in občutljiva osebnost. vedno sem imela težave sama s sabo, se iskala in nikoli našla. Sem edinka in bržkone tudi malo razvajena. Imam moža, ki je sicer dober človek. Vzgojen pa je v duhu, da dela samo on, služi samo on, žena mora biti dobra gospodinja, mati, žena, ljubica…Imava družinsko podjetje, kjer sem zašposlena in skrbim za računovodske in administrativne zadeve. On res dela cele dneve. Imava novo hišo z velikim vrtom, ki je moje največje veselje. Tudi hiša je velika in vedno ne zmorem vsega dela. Če mi paše cel popoldan lenariti, pač lenarim. Hči je v letih, ko jo razganja na vse strani. Po naravi je zelo podobna meni. Občutljiva, da je groza. Nesamozavestna, ima se za grdo (v resnici je lepa punca, visoka, vitka). Zdaj so ji hormoni podivjali in začela je preklinjati in odgovarjati. V firmi imamo veliko krizo, povezano z recesijo. Ker imamo veliko kreditov, je naše finančno stanje že par mesecev kritično. Če se v kratkem ne poberemo, nam lahko zarubijo poslovne prostore. Skratka, situacija je napeta kot struna in grozi, da se bo zdaj zdaj raztrgala. Jaz se v vsej tej zmešnjavi ne znajdem več. Zdravnik mi je predpisal antidepresive in po par mesecih ne čutim spremembe. Zatekam se k prenajedanju in posledično se redim. Zelo redim. Imam že 120 kg. S povečano težo imam težave že vse življenje, a kar se dogaja zdaj, gre čez vse mere zdravega razuma. Enostavno si ne morem pomagati. Samo žrem. Cel dan, na skrivaj…Gibam ne popolnoma nič. Boli me celo telo. Vsako delo mi je napor. Zjutraj najraje ne bi vstala iz postelje. Zanemarila sem se na celi črti. Vedno sem bila urejena in kljub previsoki teži sem dobro izgledala. Zdaj pa si ne morem privoščiti ne kozmetičarke, ne frizerja in ne kake malenkosti za dušo. Kak dan se mi tudi umiti ne da. Skratka, ležala bi, sedela in brala kako knjigo ali revijo. Pa malo spala in jedla, jedla…jedla do slabosti. Potem pa jokala in se smilila sama sebi…Nimam energije za hčero, ki mi že meče ven mojo debelost, da o možu ne govorim. Intimna sva enkrat mesečno ali pa še to ne. Govori mi, da sem lena…da bo vse prodal in šel, da naj zmigam svojo debelo rit… Jaz pa sem v situaciji, ko potrebujem razumevanje in podporo, ne pa žaljivk. Ne zmorem več. Pred sabo ne vidim svetle točke. Sovražim sebe in svojo nezmožnost karkoli storiti. Edino veselje mi je moj maček, ki ga obožujem. Kaj, kam, kako…?
Pozdravljeni,
kar se vam dogaja je res grozno, sploh ni nenavadno, da se ob vseh teh dogodkih počutite kot se, že en sam bi bil dovolj, da človeka spravi v slabše razpoloženje. Prenajedanje je le delček tega vsega, čeprav trenutno izgleda, da je vir nekaterih težav – obkladanje, da ste lena, ipd., kar ni resnično, vendar ravno bližnji pogostokrat ne opazijo, kdaj se stiska pojavi. Prav imate, ko sprašujete kam. Potrebujete pomoč, da boste zmogli pogledati na težave ne iz vidika nerešljivosti, temveč kako naprej. Ljudje, ko smo v stiski in nam je težko, če nimamo v bližnji okolici razumevanje in podpore, pademo v obup in sami ne najdemo izhoda iz težav. Zato potrebujemo drugo osebo.
Trenutno vam bi svetovala, da se za pomoč obrnete na društvo Muza kar se tiče težav v zvezi s prehranjevanjem. Mislim, da oni še imajo prostor, vendar kolikor vem je nek prispevek potrebno dati. Povprašajte vseeno pa boste videli potem. V primeru, da se vam tam ne izteče, lahko greste na svetovanje tudi h gospe Nataši Rus. Je brezplačno, deluje pa v Svetovalnici Fužine in boste skupaj z njo pogledali kaj bi v tem trenutku potrebovali in kam bi lahko šli naprej. Njena tel. št. je 040/666-320.
V življenju človeka se kriza lahko pojavi komurkoli. Je pa to težko obdobje, skušajte biti čim bolj nežni do sebe, se ne obtoževati, če se le da. Ob ustrezni podpori in razumevanju lahko zopet najdete svoje svetle točke. Verjemite vase, lahko je drugače.
Vso srečo.
LP
Tatjana
Ga. Tatjana, hvala za vzpodbuden odgovor. Z veseljem bi se obrnila na omenjeno društvo, a žal nisem iz Ljubljane. Živim sto kilometrov proč. Razmišljala sem, da bi šla do psihoterapevta, a tukaj je samo eden in predno prideš na vrsto traja. Ko pa si naročen, se te “znebi” v petnajstih minutah, kar je zelooo premalo.
Skušam biti čimbolj optimistična, vendar pride trenutek, ko res ne vem več zakaj živim. Taki trenutki porušijo vso mojo voljo in motivacijo. Želela bi biti močna in jih obvladati. A kaj, ko me vse iztiri.
Strinjam se, da je 15 min. premalo – kolikor jaz vem si tega ne privošči noben psihoterapevt oz. če da kaj na svoje ime si ne bi smel. Psihoterapija poteka tedensko po 1 h kolikor sem jaz s tem seznanjena, le v dogovoru z osebo, ki jo obiskuje redkeje. Če želite lahko pošljete zasebno sporočilo iz katerega kraja ste, pa se bom še sama pozanimala, če je še kdo poleg njega v vaši bližnji okolici, ki bi vam lahko ponudil podporo in prostor za delo na sebi.
LP
Tatjana
Pozdravljeni,
v novi gorici v okviru Družinskega centra Sveta gora delujeta dve zakonski in družinski psihoterapevtki.
ga. Mateja krašovec, ki sicer ni prav specializirana za motnje hrnajenja, vendar sem dobila informacijo, da na tem področju tudi usmerja in izvaja terapijo uspešno. Hkrati poleg nje deluje v istem centru Mateja Perše, ki je tudi terapevtka kot omenjena gospa.
Pokličete jih lahko na tel št. 040/351-236 ali jim pišete na [email protected]
Terapija je brezplačna, je pa do jeseni vse zasedeno, v jeseni pa bodo sprejemali na novo. Če jih pokličete na mobitel boste zvedeli vse, pustite jim podatke in vas oni pokličejo nazaj.
Za informacije glede ostalih terapevtov pa lahko pokličete ga. Mojco Vidic na tel št. 05/33-83-218 in jo povprašate, če boste hoteli izvedeti še za koga.
Vso srečo.
Tatjana