Hejj…Imam en problem in me zanima če se ista stvar dogaja komur izmed vas?
In sicer ko se zbudim z spanja včasih ne morem odpreti oči, niti premakniti telesa, je kot da bi bila pri zavesti med spanjem. Je zelo grozljiv občutek.Včasih se mi med tem ker se prestrašim poveča utripanje srca.
Prosim za kakše nasvete!

Živjo Katarina,

sama nimam te izkušnje, vendar bi ti svetovala, da greš k osebnemu zdravniku in opišeš kaj se ti dogaja. Danes so na področju težav s spanjem že zelo napredovali in verjetno boš največ informacij glede tega dobila pri osebnemu zdravniku. Se pa sliši stvar kar resna in gotovo je strašljivo, ko to občutiš. Vsak bi se prestrašil, če bi čutil, da je buden, pa se ne more zbuditi, premakniti. Ne odlašaj in kar pojdi do zdravnika. Boš največ izvedela tam, pa v vsakem primeru ti bo ravno on najbolje lahko pomagal ugotoviti kaj s dogaja in kako v tem primeru ravnati.

Vso srečo.

Tatjana

hej

to se dogaja tut meni. sicer sem zdaj stara 15 let in se mi je večinoma dogajalo pri 8., 9. letih zdaj pa šele poredko. in sicer je blo tut pri meni tak kot bi bila zavestna med spanjem. in sem si večinoma vedno praula sanjam, vem da sanjam pa zakaj ne morem odret oči. prav mučla sem se jih odpret pa ni šlo. prav čutla sem mišice ko sem se trudla odpret oči. res zanimiv in čuden občutek. težko opisat če človek tega ne doživi.

Še ena taka :)))
Stara sem 30 let, to se mi dogaja že skoraj 20 let.
Včasih 2 meseca nič, nato pa 5x v enem tednu…..
Zelo dobro poznam ta občutek. Trudiš se zbuditi, pa ne moreš. Jaz sem včasih že čisto mokra, pa ne morem telesa premakniti – “dušo pa lahko”.
“Govorim”, “kličem” partnerja naj mi pomaga se zbudit, vendar me nihče ne sliši… Me je pa takrat zelo strah in se ko se res zbudim, se bojim zaspati nazaj 🙁
Nihče mi nikoli tega ni verjel, včasih ko sem komu opisala kaj se mi dogaja, bi bilo boljše, da sem tiho, ker so se smejali.
Drugače sem zdrava, nimam nobenih hudih težav, travm, ali kaj takega… Ne vem kako to…?
Nikoli zaradi tega nisem šla k zdravniku ali psihologu. Verjetno bi si mislili, da sem nora in dobila še kake tablete za živce :))) ki jih pa definitivno ne potrebujem.
lp

Verjamem, da se vam dogaja kar opisujete in verjamem, da to doživljate. Žal brez konkretnih preiskav ne gre, kadar se pojavi kaj neznanega. Upam trditi, da je vsekakor to kar opisujete gotovo na nek način povezano z živčevjem. Da bi lahko dobili pomoč, moramo zanjo reče, jo biti pripravljeni sprejeti. Mnenje druge osebe o tem kar mi povemo o sebi in stvareh, ki se nam dogajajo je le mnenje. Ne vem kakšni so vaši odnosi z osebnimi zdravniki, ki jih imate, gotovo pa je, da če ne vedo kaj vas teži – fizično, ne bodo mogli ukrepati. Ne vem, če obstaja zdravilo, je pa znanost danes že toliko napredovala, da lahko marsikaj ugotovijo. Še bolj nenavadne stvari se komu dogajajo kot to kar ve opisujete, čeprav gotovo ni lahko. Vprašanje je, ali želite celo življenje živeti s tem strahom, ugibanjem o tem kaj ejr azlog ali boste stopile do zdravnikov in poiskale pomoč. Ne glede na to kako bo zdravnik odreagiral, vas nihče ne more prisiliti v kakšen poseg ali jemnaje zdravil, če tega ne želite same. Torej v najslabšem primeru boste naletele na gluha ušesa – kar je vaš strah in vas ovira, da bi poiskale pomoč. V najboljšem pa dobile napotnico, vam bodo prisluhnili in mogoče boste odkrile celo to, da so že seznanjeni s takšnimi primeri bolezni kot ga opisujete ve. Imate torej dve možnosti izbire – ali se sprašujete kaj to je ali pa greste in raziščete kaj to je. Odločitev je vaša.

Vsekakor pa vam vsem želim, da bi dobile podporo in razumevanje pri vseh kakor bi se že odločile. Razumem strah, ki se pojavlja. Jaz osebno sem mnenja, da bi to raziskala naprej.

Srečno vsem.

Tatjana

Pozdravljeni,

meni se je le enkrat zgodilo nekaj podobnega. Sanjala sem da je v stanovanje vdrl neki moški, itak je bil mrak in vse okoli mene, moj položaj v postelji, odprta vrata spalnice je bilo natančno tako kot v zbilji. Pač sem mislila da je zbilja, in me bilo strah odprti oči in pogledati kje je ta mož. ko sem sanjala, nisem se zavedala tega da sanjam, res je bilo neverjetno resnično. in ko sem se zbudila, še vedno nisem vedla da sem budna, da lahko odprem oči ker je ta vlom le plod moje domišljije.
pri vas je mogoče obratno. vi še sanjate, in pričekujete da se zbudite. pač še vedno sanjate. in ker je ta občutek v snu tako grozen, na koncu se in zbudite, ter imate občutek da to ni normalno bujenje.
nekje sem prebrala da obstajajo različne metode upravljanja z lastnimi snovimi. ampak kaj je pomembno, moraš se naučit delat razliko, zavedat se ali je to san, ali resničnost.
in verjamem da je to dejansko možno, naučiti se tega. ker včasih sem sanjala nekaj kar je bilo preneverjetno, nesprejemljivo za mene, npr. da mi se nekaj zgodilo mami, ali da očeta ni več, ali da me eden hoče umorit, ali… ne vem, tako neke preružne stvari za katere ne verjamem da se meni lahko zgodijo (čeprav vem da je možno, ampak v svoji notranjosti to ne sprejemam). in ker je to kar bi se zgodilo v snu bilo prenesprejemljivo za mene, sem zaključila da najbrž spim in sanjam. tako sem se izogibnila strahu in slabim emocijam. če lahko, poskusite nekako s tem. da se zavedate ko še spite, da spite, in da zato ne morete premikati telo. pač to je sjajna stvar, po eni strani. ker lahko bi odsanjali npr da začnete leteti. občutek leta je ena od najneverjetnejih občutkov ki jih človek lahko doživi (večkrat sanjala).

lepi snovi!!

Heloo,
tudi meni se dogaja nekaj takšnega, sama pa napol budna, napol v spanju začutim nekaj kar pride zatem nekaj sekund, npr. nekako v polovičnem stanju budnosti in pa spanja se nakako spomnim na telefon in takoj zatem mi po nekaj sekundah zazvoni telefon….to se mi je zgodilo že večkrat, ali pa npr. zgodilo pa se mi je naprimer tudi, da sem v takšnem stanju nekako pomislila na osebo s katero nimam nikakršne povezave in se poznava le navidez, tako sem začutila nekaj..in se v tem stanju spomnila na osebo, potem sem se zbudila pogledala na uro in nato sem čez nekaj časa odšla za računalnik, in kaj sem videla, da sem točono ob tej uri dobila sporočilo od te osebe….res nenavado, tudi sama pa v tem trenutku postanem čisto mokra…vem, da tema ne spada sem vendar pa sem le hotela povedati, da imam tovrstne izkušne in da je precej nenavadno za razumet.
lp

Zdravo tudi meni se to dogaja. Ker je že tema zelo stara, me zanima, če je kdo izvedel kaj je vzrok, da pride do tega?

lp

Meni se to redno zgodi, če čez dan spim. Na začetku pri petnajstih mi je bilo precej hudo. Kasneje v zrelih letih sem ta občutek obvladal. Sedaj v kolikor grem popoldne spat, lahko sam sprožim ta občutek in lahko rečem, da ni več neprijeten oziroma se ga ne bojim več.Na nek način je celo zanimiv.

Ker je nekdo napisal o zdravljenju te bolezni ali živeti s tem je popolnoma zgrešil! To ni bolezen ampak zavedanje v samega sebe na višjem nivoju razuma oziroma astrale. Ker je kot že rečeno to zelo stara tema, če še zanima lahko uprašate kako ravnati v teh primerih. ([email protected]) Ni pa nikakršne zdravstvene nevarnosti, kot npr, pogosta uprašanja, da se nebi nikoli več zbudili ali kaj podobnega.

Lep pozdrav
Marko

To je spalna paraliza.