Pozdravljeni,

Z bivšim možem sva se spoznala pred 15 leti. Bila sem zelo srecna, saj je imel lastnosti, kot malo kateri moški, ki sem jih poznala do takrat. Bil je odgovoren, ob njem sem se počutila varno… Po dveh letih sem se preselila k njemu v njegov kraj, ker sam ni hotel nikamor drugam, z razlago, da ima vse tukaj in se težko navadi na novo, da meni je novosti lažje sprejemati. V novem kraju bi potrebovala več njegove podpore, kot sem je prejela, on je ohranjal stike s svojimi prijatelji in okolico, meni pa govoril naj si najdem svoje nove stike… Ampak sicer sva bila srečna in tudi veliko stvari počela skupaj.

Čez dve leti sva dobila otroka – takrat pa se je vse zaključilo. Ni bil več ljubeč, odmaknil se je od mene, vso ljubezen je dal otroku… Na vprašanja, ki jih je bilo veliko z moje strani, je odgovarjal da naj ne sitnarim, da bo vse še dobro… Pa ni bilo.. Ni bilo niti več spolnosti, skupnih pogovorov, nikamor nisva šla sama, čeprav sem jaz to kot krepitev partnerske vezi spodbujala. Takšno stanje je trajalo 3 leta, potem je rekel, če bi se poročila. In sva se – še vedno sem upala na izboljšanje odnosa. Vendar je ostalo nespremenjeno, poskušala sem ga prepričati, da greva na terapijo, saj z otrokom sva oba uživala, med nama pa je bilo vse na ravni sostanovalca. Skrben pa je bil še vedno v smislu organizacije doma.

Zatrla sem vso ženstvenost v sebi, 6 let brez spolnosti in izkazovanja ljubezni. Poslala sem obupana in zagrenjena, celo depresivna in apatična. Obiskala sem terapevtko, ga šeenkrat prosila naj se mi pridruži. Pa se ni. Govoril je naj naredim kar moram, kar nisem vedela kaj pomeni, razen da se razideva.Potrebovala sem ga za pogovor in izkazovanje ljubezni.

Nato se mi je zgodilo, da sem se zaljubila v nekoga, s katerim sem veliko komunicirala in sem tako imela občutek, da spet počasi spoznavam staro sebe, polno energije in samozavesti.

Možu sem predlagala ločitev, za katero ni verjel, da jo bom izpeljala, trajalo je 3 leta, ker sem še vedno mislila, da se bo odločil zame in naredil odločilni korak k najini povezanosti. Vendar ga ni. Sedaj sva ločena, sicer sporazumno, jaz pa se še vedno bojujem sama s sabo, z mislijo na to zakaj je do tega moralo priti se ubijam v kraju, v katerega sem se preselila zaradi njega in kasneje družine, ki mi pomeni največjo vrednoto.

Kako naprej sama?
s

Ženske znamo biti neverjetno potrpežljive, ustrežljive, požrtvovalne, prilagodljive….uf….Šest let brez spolnosti in izkazovanja ljubezni?! Postali ste obupani, zagrenjeni, depresivni, apatični. Pa prosili ste ga, mu povedali, kaj potrebujete, pa vam tega ni dal. Ljuba dama kako malo se včasih cenimo. Lahko si iskreno čestitate iz srca, da je vsega tega konec. »Kje je šlo narobe? Kaj je šlo narobe?« Prepričana sem, da ste o tem že dovolj razmišljali in da je čas, da si dovolite v celoti popolnoma zaživeti. Kar koli lepega ste že imeli z vašim bivšim možem na začetku veze, je že dolgo časa končano. Potrebujete samo eno »brco v rit« da zaživite novo življenje. In če se ubijate v kraju, ki vam ni všeč, kaj vam je za storiti?! Kje bi radi živeli? Kakšne imate možnosti, da se preselite? Kdo vam lahko pri tem pomaga? Kaj potrebujete za selitev? To so vprašanja, ki si jih postavljajte. Dobili ste že izkušnjo, da se imate lahko še s kom drugim lepo in prišli ste v stik s svojo globočino: energijo in samozavestjo. Prijetna izkušnja kajne?
Sprašujete, kako iti naprej sama. Kot prvo, saj ste bili v bistvu že v odnosu z bivšim možem sama. In kot drugo, kdo pa pravi, da morate iti sama. Samo brez njega boste šli, brez nekaj tistih »drobnarij«, ki jih je prispeval v vajin odnos.
Najbolj pomembno je, da si izkazujete ljubečo podporo. Da ljubeče pripovedujete tistemu delu sebe, ki se boji sprememb, ki se želi isto stanje, četudi trpi, da bo vse v redu, ko se boste v svojem življenju premaknili naprej. Da ste velika punca in je čas, da si zaslužite bogato življenje na vseh nivojih. Povejte vsem tistim delom same sebe, ki vas zavirajo, da je čas, da začnete razprostirati svoja krila, da začnete ponovno odkrivati svoje potenciale in uživati v njih. Prepričana sem za vas, da vas čaka še veliko lepega. Tako čutim in verjamem, da tudi del vas tako čuti. Tisti del, ki si želi naprej; tisti del, ki je izvedel ločitev; tisti del, ki se je na novo zaljubil. Krepite ta del. Krepite tisti del sebe, ki pozna užitke, ki ve kaj hoče in zna to tudi doseči.
Razumljivo je, da vedno, ko se nam dogajajo spremembe smo v precepu, cincamo, imamo tudi občutke krivde….ampak čas je gospa za korak naprej. Dajem vam eno tako veliko, ljubečo spodbudo za korak naprej. Srečno!

Mateja Debeljak, univ.dipl.soc.del