Zgodilo se je pred 30 leti. Bila sem cez-glavo zaljubljena v narcizista, to vem danes, takrat kot 17 letnica mi ni bilo to jasno. On 8 let starejši, za seboj kup vez, dolgov, kartoteka itd…pa ni važno. Naivna sem bila.

Vmes se je odselil od staršev češ jih ne mara. Ok. Živel pri prijatelju, ki je imel mačka. Povedat morem, da obožujem mačke (danes sploh), včasih so mi bili ok, danes pa sama skrbim za kup mačk doma in okoli. Kakorkoli, ta maček ni bil zadovoljen s tujcem v domu in verjetno je čutil, da je ta človek hudoben…in je včasih polulal stvari on mojega fanta…in fant je čist znorel, in neko nedeljo vzel mačka in šel…sem rekla..kam pa greš…dost ga mam, utopit ga grem. In je šel do bližnje reke, ga dal v vrečko in tiščal pod vodo (mi je podrobno razlagal, kako dolgo se je mogel matrati, ker je bil maček trdoživ). S tem fantom sem bila še kako leto in potem prekinila, saj me je varal in celo udaril.

Še danes se spomnim te zgodbe in, se mi zdi, da me čedalje bolj boli…hvala bogu je karma udarila in ta fant je en niče, nima ne družine, ne doma, ne punce…živi iz dneva v dan, luzer..

Sploh pa mi je prišlo vse nazaj, ko sem na vikendu nekoč zjutraj pred vrati zagledala brejo muco, ki sedaj skoz hodi k nam, in seveda dobi hrano, ta muca je kopija te muce, ki je bila utopljena s to razliko, da je bil un samec….zgodba utopljene muce me čedalje bolj boli, bi mogla, bi lahko preprečila? zakaj to ljudje delajo, nedolžna žival je bila, ki je zgolj želela zaščititi svoj teritorij, zakaj jaz nisem ukrepala? Boli me, smili se mi ta muc, ki ni bil nič kriv…ne morem pozabiti njegovih besed……kako jo je utapljal….počutim se krivo…..