Pozdravljeni!

Prebrala sem to knjigo in spoznala, da je moj problem obilojednosti in vse se ujema z znacilnostmi kar pise v knjigi. To so predvsem občutek krivde in sramu zaradi zaužite hrane, pogosta slepota glede količine zaužite hrane, plimovanje razpoloženja predvsem pa nizka mera samospoštovanja.
Pa mi povejte kako naj to odpravim da bom normalna, zame to tak ali tak ni normalno. Sovrazim sama sebe. Ko se zvecer najem se malo manjka da bi sla bruhat.Ko se nisem mela pojma o prehrani in sem pri 164 cm tehtala 62 kg sem bila veliko bolj srecna.
Moje zivljenje tako ne gre vec naprej!! Kako si naj pomagam?
Najlepša hvala!

Draga Monika,
rada bi vam svetovala, da se obrnete po pomoč, ali na katero od samopomočnih skupin, o katerih smo že pisali ali k zdravniku psihiatru, ki se ukvraja s tovrstnimi težavami. Ne pišete, kakšna je vaša teža zdaj, najverjetneje nižja kot takrat, ko s hrano niste imeli težav. Stradanja in odrekanja namreč pri tistih, ki so za to dovzetni (velik delež je tu podedovane dovzetnosti) vodijo v epizode basanja s hrano, ta pa naprej v občutke krivde in sovraštva so sebe. Poiščite pomoč, da boste o tem izvedeli več in se lažje lotili poti k zdravju.

Marija Anderluh