Pozdravljeni,

vem, da je že veliko napisanega o tej temu, a vsakemu je njegova bolečina najhujša.

Klasična zgodba, ločena, z bivšim v prijateljskih odnosih, dolgo bila sama s hčerko, ki je že polnoletna.

Moža nisem varala, tudi kasneje ni bilo vez, preprosto preveč dela in skrbi za otroka.

Lani pa se je ,,zgodil,, nekdo, ki mi je spodnesel tla pod nogami.

Vezan, z otrokom. Nikoli ni bilo obljub ali pričakovanj, da bo samo moj.

Ko sem čutila, da sem se zaljubila, sem vse skupaj prekinila.

Bilo je obupno, še zdaj je. Hujšanje, tesnoba, čakanje, da se javi, nanj mislim ogromno. Bolečina ni manjša niti malo.

Delam na sebi, poskušam vse, družim se s prijatelji, skrbim zase in svoj izgled pogrešam ga iz dneva v dan bolj.

Občasno se javi…sol na rano…samo še huje je.

Hvala za vsak nasvet.

Spoštovana,

ob takšnih razhodih se v nas znajo prebuditi stare rane in zato toliko boli. Oživijo naši najgloblji upi, želje, sanje, ki so vezane na že zelo staro hrepenenje v nas. Ko se z nekom zbližamo na tako močen način, da nam spodnese tla pod nogami, pomeni, da smo se povezali na globlji ravni. To pomeni, da smo telesno začutili, da ima druga oseba tako močna in domača vzdušja, da se v trenutku počutimo eno z drugo osebo. Seveda pridejo zraven tega tudi vse idealizacije in tako se ob razhodu začne ne samo proces poslavljanja in žalovanja, ampak tudi izguba naših najglobljih hrepenenj. Takšne ločitve so zares težke in si, če še nekaj časa ne bo lažje, poiščite terapevtsko pomoč. Si zaslužite, da vas nekdo spremlja na vaši poti žalovanja in postavljanja nazaj.

Srečno,
Eva Erpič, mag. zakonskih in družinskih študij
[email protected]