NE GREM SE VEČ
Ne iščem nasvetov, kajti rešitev poznam že sama. Pišem le toliko da nekam stresem žalost, ki se kopiči v meni.
Imam prtnerja s katerim živim skupaj. Mislim, da ga imam rada on pa mene ne. Vzgojen je tako da meni, da so ženske samo za doma, kjer naj pospravljajo, skrbijo za preilo, posodo, kuho, otroke,…
Prej je bilo drugače. Skupaj sva hodila ven med prijatelje, odkar pa sva najino zvezo kronala z mojim največjim zakladkom na svetu (Naja) imam občutek, da naju je postavil povsem na nek stranski tir.
Meni, da je dovolj če materialno skrbi za naju. On si še vedno privošči vikend druženja s prijatelji, če pa jaz izrazim željo po npr. nedeljskem izletu je to brezveze, pa on je tako utrujen. Ničesar ne naredi za naju. Res je, da nam v materialnem smislu nič ne manjka vendar kaj mi bo ves denar na svetu, če bi želela le zopet začutiti da sem ljubljena.Pogovor z njim o tem kako čutim? Nemogoče!! Preverjeno! vsak pogovor se konča tako, da dobi on občutek krivde, ki ga želi rešiti s seksom, kipa ga jaz zavrnem… Sledi seveda užaljenost. Odločila sem se, da ga ne bom več prenašala. Vzela bom mojo ljubo Najo in ga zapustila. Kako lahko je to zapisati in tako težko izvesti! Prav Naja je tista, ki mi “otežuje” stvar. Zaradi nje ne upam oditi pa še nekaj je če sem iskrena…kam naj grem? Strah pred spremembo je močnejši. Pa tukaj je še okolica, ki ne bi razumela zakaj tako. In če bi podala razlago, da pač ne naredi nič za svojo družino…ne vem če bi se jim zdel tehten argument. Bolj, ko si govorimo kaj me briga kaj drugi menijo, bolj smo odvisni od mnenja drugih, kajne?
Jaz sem enostavno sita tega, da sem za vse sama. Še dobro, da imam Najo. Upam le, da jo bom uspela vzgojiti v samostojno žensko, ki se bo znala postaviti zase. Ampak ali mi bo uspelo, glede na to, da smo ko odrastemo nič drugega kot kopija svojih staršev?
Okej, navkljub dejstvu, da praviš, da ne potrebuješ odgovora in poleg tega, da se niti približno ne morem postaviti v tvojo kožo (ker nimam otroka in nisem vezan), bom vseeno ponudil moja dva grama mnenj. Če ne drugače pa zato, ker se mi zdi, da si svojo zgodbo spisala tudi v upanju, da ti bo morda le kdo naklonil vzpodbudno besedo… jaz vem da bi storil isto.
Kot prvo nisi edina. Opisuješ se mi zdi da kar tipično razmerje, ki se izrodi iz dejstva, da skupaj živi par, ki je nekje na pol poti do resne zveze sicer ugotovil, da to mogoče ni čisto to, ampak sta vztrajala naprej. Sedaj je počilo, tebi, zaradi njega. Ker je len, dolgočasen, brezvezen, pač ustaljen.
Mislim, da sama veš, da dretje, nervoza ali pa grožnje ne pripomorejo k boljši situaciji. Še najbolje kar lahko narediš je, da stiskaš to kar si napisala in ponudiš, da prebere. Naj ve, da si to spregovorila javno. In naj ve, da si ga pripravljena zapustiti. Moški, ki se je zavlekel v svojo lastno neuporabnost se najbolj boji, da bi mu ušla gospodinja. In ga s tem potisnila nazaj v življenje, kjer bi se moral znajti. Naredi to, in naj bo to osnova za pogovor, ki pa mora biti na tvoji strani brezkompromisen. Ti namreč že veš, kaj hočeš. Vprašanje je le, ali se bo on podvizal, da bo v tvojih načrtih lahko ostal prisoten.
Veliko sreče, kakor koli se že pač odločiš.
Moj post bo morebiti izzval marsikakšno kritiko.
Ne vidim razloga zakaj bi ga morala pustiti takoj jutri. Če bi bila jaz na tvojem mestu, bi se mu še naprej pustila finančno pedenati, zraven pa bi si našla najprej družbo, uredila bi si svoj lajf, poiskala nove hobbye. (ni mi čisto jasno..ali si finančno odvisna od njega??? potem bi si našla službo ali pa se pred tem še kako dodatno izobrazila) Tako bi si pripravila teren za odhod.
Ne razumem te, zakaj misliš, da bi le popokala in šla v neznano, zakaj je tak radikalen ukrep sploh potreben. Poskusu si tole neznano spremeniti v znano. Ni ravno clear cut kot razmišljaš ti, ampak je bolj evolucija na 1-2 letni rok.
Poleg tega lahko v času, ko boš restavrirala pogoje za novo življenje brez njega, lahko naletela na sorodno moško dušo in morda bi lahko celo z njim stopila v “neznano”
Meni se dogojajo zelo podobne stvari, le da nimam še otroka. Stvar sem želela rešiti vsaj v glavi tako, da sem se izselila za en mesec iz skupnega stanovanja. In kaj sem dosegla? Bila sem deležna kupa očitkov in zasliševanj. Kje sem bila in kaj sem počela, kako sem se počutila ni bilo pomembno. LUNA mislim, da sta ti Playboy in Tajana lepo povedala in na tvojem mestu bi kar oba poslušala. Tudi sama mislim, da iskoristi ta čas, da sebi urediš neodvisno življenje in šele potem pojdi, ampak s tem moraš začeti danes in ne odlašaj. Sem precej žalostna, kar se verjetno tudi čuti iz napisanih stavkov, kar sem ti želela povedati pa je, da nisi sama, da nas je kar precej takih in razlikujemo se po tem, da eni imajo pogum in zaupanje, eni ga pa nimamo. Upam, da si med tistimi srečnicami, ki si zaupajo in gredo naprej z dvignjeno glavo. Ti želim vso srečo! Če čutiš, da nekaj ni vredu in je vsak poskus pogovora splaval po vodi, neredi spremembo in poskrbi zase. Če ne gre sedaj, tudi čez nekaj let ne bo šlo. Ja vedno nas skrbi naša okolica. Si se kdaj vprašala koliko jim je res mar? Pač imeli bodo novo temo za premlevanje in vlačenje po zobeh, ampak le redki bodo razumeli in tisti ti bodo stali ves čas ob strani. Veliko ljudi ima dolgočasna življenja, ki si jih popestrijo s pripovedovanjem dogodkov iz življenj drugih, veliko imajo povedati kako so oni sploh in oh pošteni in super. Je res tako?
Le pogumno naprej!
Glede na to, da imam podobno situacijo tvoji LUNA, ti povem, da ja Playboy, povedal dobro rešitev, jaz sem jo že pokoristla in rezultat pravzaprav je, ni pa iskren……………tako, da je je moje nadaljne razmišljanje v smeri, ki ti jo je podala tajana!
Ponavadi je to začaran krog, moški, ki žesnko tako pusti na cedilu, zaradi kakršnegakoli razloga ni kvaliteten in nikoli ne bo!
Evo, še ena, ki do potankosti pozna situacijo :)) no ja, jaz sem celo ven šla kdaj sama. Ampak, saj tipa in otroka nimaš zato, da potem sam okoli hodiš. Tega sem imela v mlajših letih čez glavo dovolj.
Finančno je sodeloval, vse ostalo pa se je skrčilo na njegov prihod domov pozno zvečer, ko je dete spalo, po možnosti naj bi takrat bila budna, dobre volje za klepet pa kak seks…. brigalo ga je, kdo podnevi poskrbi za otroka in gospodinjstvo. Pa sem imela dovolj in se hotela pogovoriti :)) kak optimist. Ves rezultat je bil, da če ne po njegovo, potem pa sploh ne.. in se je odselil.
Ja, oddahnila sem si. Končno sem spet postala gospodar svojih dni.
Saj kdaj pogrešam partnerja (no, kakšnega drugega :)), pa finančno je tudi težje samo z eno plačo.. ampak se je pa tudi veliko dobrega izcimilo iz tega.
Najprej pa moraš vedeti, kaj je tisto, kar je zate pomembno v življenju. Potem šele stori naslednji korak.
Pa veliko sreče, kakorkoli se že odločiš.
Ne morem verjet, kot da berem svojo zgodbo.
Tudi jaz imam 4 leta staro hčer in partnerja, ki je totalno nezainteresiran. Sicer za otroka v redu poskrbi, ampak kar se tiče naših skupnih dnevov je teh bolj malo. Še te vikende, ki prihajajo, jih zanma preživljat le skupaj z njegovimi starši, da bi pa naju kam peljal, pa ko nas lepi klinc gleda. Ko pride iz službe domov, bi rad imel vse pospravljeno, vse čisto, kosilo na mizi,…Potem pa na kavč roke pod glavo in spat.
Tudi jaz razmišljam, da ne bi vrgla puške v koruzo in odšla. Toda to je spet druga zgodba. Kako se pripravit do tega, a naj grem znova k mojim staršem, enkrat sem namreč bila v isti situaciji, ko sva odšle od njega k mojim staršem. On pa iz najinega stanovanja k svojim staršem, stanovanje pa dal v najem. jaz tega cveč ne morem storit, skušala sem poiskat stanovanje, a mi ni uspelo, čeprav sem se res trudila po najboljših močeh.
V glavnem ne prenagli se. Skušajta se pogovorit, v skrajni sili se pa pruipravi, da gresta narazen, saj veš, od daleč so stvari čisto drugačne za videt.
Skoraj bi rekla, da sem vesela, da v taki situaciji nisem sama. Samo kaj, ko sem jaz imela priložnost, ko sva bila že čisto pred razvezo, sem se ustrašila – strah iz otroštva, tudi starši so se ločili. Zdaj vem, da je bila napaka, a zdaj imava že dva otroka. Takrat ga je on sral z drugo in je mislil, da bo ona tista prava, pa je bil pripravljen otroka pustiti meni. Zdaj sva, kar se tiče odnosa, spet v dreku. V opogovoru sva prišla do tega, da sva skupaj le še iz navade in zaradi otrok. Kar so totalno narobni razlogi. Ja, jaz bi šla stran, zdaj pa on noče, zaradi otrok. In kaj bosta ta boga otroka imela od te zveze? Česa se bosta naučila? Luna, če pogovor ne pomaga, spokaj kufre in Najo in pojdi. Dobro vama bo, za okolico pa te nekaj boli, a ne?
Rea
Jst mislim da si zveze niso enake , morda podobne, tako da vsak zase nosi svojo zgodbo. Zanimiv se mi zdi odgovor sandre, pa tudi v eni drugi temi sem prebral sestavek ženske ki je po končanju zveze, zaživela na novo.. pa prišla pred podobne probleme, kar nakazuje na to da so podobni problemi pojavljajo vsepovsod samo ljudje jih drugače rešujejo oz se z njimi spopadajo.
Najslabša pa se mi zdi varijanta a la ” pripravi se.. nagrebi si dobrin..živi še na njegov račun…Kakšno ma to zvezo z nezadovoljstvom s partnerjem??
Še na nekaterih forumih sem prebiral npr probleme, kjer se moški pritožujejo nad “pomanjkanjem” seksa glede na tista prva leta, in vsa ženska družba hiti odgovajat in iskat vzroke v nepozornosti moža, kar se reflektira v zadržanosti ženske. Tu se nihče ni vprašal npr zakaj moški ni več “zagnan” ljubeč? Pač ga ne zanimamo več. Zakaj pa??
Hočem rečt, pogovorte se , pa ne prec tistih ultimativnih fint pa odvetnikov. S tem sami sebe izmozgate.
res je, kljub temu, da sem napisala, da ne iščem nasveta, sem v podzavesti upala, …. Prebral je in cel dan in še naslednji sva imela bolj formalne razgovore. Vendar je sedaj stvar nekoliko drugačna. Prejšnji vikend je recimo prijatelju po mobitelu dejal, da bo doma s svojim puncam. (še sedaj ne morem verjeti) – sicer je zaspal pred TV, ampak meni je bilo glavno, da se je odločil za naju. Opaziti je še nekaj drobnih sprememb. No, bom videla, kaj bo še čas prinesel.
HVALA ZA DOBER NASVET:)
Prav smešno je kako nekateri berete moj post……nikjer ni zapisano naj si Luna nagrabi materialnih dobrin…..moj odgovor ima predvsem poudarek na “naj vsi vzame čas”….če pa je pripravljena biti njegova gospodinja, do tistega usodnega trenutka, ko bo naredila odločilni korak… :)))))))) gospodinjske pomočnice danes niso zastonj