Spoštovani!

To, da odnosa ne znamo negovati in po romantični zaljubljenosti pride do ohladitev, je kar skupna usoda večine parov. Vendar zdaj ni več nujno, da se s tem kar sprijaznimo.
Odnos je dejansko investicija. Odnos terja naša prizadevanja, ki so povezana s spremembami. Je pa res zanimivo, da smo do sebe tako zelo neprizanesljivi in se tega raje izognemo. Ko je vprašanje skrb ali popravilo avtomobila, ali domače živali ali katere druge dobrine – se vedno potrudimo preko meja.

Zato pri zavodu Vezal že pet let prirejamo treninge partnerskih odnosov Modri ključ in druge oblike učenja veščin partnerstva, enako lahko najdete v zavodu Mirabi in še kje. Kar lahko zagotovim iz odzivov udeležencev (včeraj se nas je okoli 50 zbralo na večeru ljubezni), je prepričanje, da je delo na odnosu nekaj, kar resnično lahko spremeni potek življenja – ne le v kvaliteti partnerske povezanosti in posledično tudi v spolnosti, ampak tudi pri odnosu z otroki in širšo družino.

Vem pa , da taka odločitev za zavestno delo na partnerskem odnosu, kar je učenje, kako živeti skupaj, zahteva čas in lahko dolgo časa zori.

Lep pozdrav,

Ta tema je čisto pisana na mojo kožo. Ampak ni problem pri njemu, temveč pri meni. Razlog? Preobremenjenost, preobremenjenost in še enkrat preobremenjenost…….Pa nepripravljenost za pogovore iz njegove strani. On nima potrebe po pogovorih, med nama ni duhovne povezanosti, po drugi strani pa me ves čas, ampak res ves čas šlata za rit, govori kako sem seksi, žvižga za mano itd, govori, kako bi kaj počel z mano, da komaj čaka, da grejo otroci spat….To je vse, kar slišim od njega. Marsikatera bi bila vesela, jaz pa nisem, saj so problemi in težave, ki pa se jih on ne zaveda in jih ves čas rešujem samo jaz – tako glede otrok kot ostale stvari. Ne rečem, da v gospodinjstvu sem ter tja ne pomaga, vendar to gre naredit zato, ker misli, da bom potem vesela in bova zvečer kaj počela…..Vedno je vse usmerjeno samo k sexu. Počutim se, kot bi me ves čas v nekaj silil. Počutim se ujeto. Rada imam sex z njim, vendar bi pa tudi rada čutila duhovno povezanost. Tega pa on ne potrebuje.
In potem mi, tako kot vi pišete, ves čas očita, da je vedno pobuda samo z njegove strani, da nikoli nisem za, itd. Jaz bi, če bi tudi ostale stvari štimale. Sem pač bolj duhoven tip, telesni stik pa je zame le še pika na i. Tisočkrat sem se že vprašala, kaj sploh delam z njim. Ampak zdaj, ko imava družino, je itak prepozno. Prepozno sem se zavedla, da je njemu pogovor španska vas. Ne vem kako, da nisem prej tega opazila? Mogoče sem bila še zaljubljena, ne vem.

Spoštovana Kaja!

Rekel bi, da je faza zaljubljenosti minila. In nato se zgodi to, da so nam tiste stvari, ki so bile na začetku vir naše medsebojne privlačnosti, naenkrat vir frustracij. Počasi izgubljamo stik. In vsak se zavleče v nek svoj izhod. Stik pa iščemo preko nekaterih nujnih vsakdanjih skupnih opravkov. Vsak živi nekako zase, skupaj imamo nujne opravke. In spolnost, kjer se začne slej ko prej nekaj zatikati.
Ljudje na zelo podoben način poročajo o tej fazi partnerstva. In na zelo podobne načine se s tem nekako skušajo sprijaznit. Vsak z neko svojo tolažbo.
Prav tako poročajo o zelo podobnih posledicah: nisva povezana, noče se pogovarjati, nekaj nama manjka, nisem več zadovoljna z odnosom, umika se, noče… (vedno vidimo razlog na drugi strani)!

Vendar, odkar imamo orodja, in vemo, da gre za določeno razvojno fazo, ki ji rečemo »faza boja«, in znamo vzpostaviti, da se partnerja res slišita in razumeta vsak v svojem svetu in hkrati v svetu drugega – obstaja pot iz tega. In to zelo optimistična pot! Eno orodje je brez dvoma Imago dialog. Rezultat je povezanost med partnerjema na drugačen način in življenje zavestnega odnosa. (O tem si lahko več ogledate v knjigah Harvilla Hendrixa).
Na naših treningih partnerstva se tega učimo konkretno in lahko si na Vezalovi spletni strani ogledate mnenja ljudi, ki so šli skozi to izkušnjo.
Obstaja tudi način individualne izkušnje, kjer se partnerji s pomočjo naučijo komunikacije na način, da vsak ohrani svojo integriteto, hkrati pa nastane med partnerjema empatija.
O teh temah sem že pisal v preteklosti.

Lep pozdrav,

Sem tud jaz not padu.
Popolnoma nezadovoljen z odgovori dohtarja.
Če bi vi seksali, partner pa ne čuti potrebe ste u zosu. Še posebej, če vam je všeč. Čebi samo z njim in sploh ne bi z drugimi.
Najvažnejši sta tukaj dve individualni značilnosti. Vaš prag potrpljenja, tolerance in vzdržnosti in seveda partnerjeva pripravljenost uvideti, se soočiti in poskušati problem rešiti.
Recimo vi. Stopite na zavoro. Po lastnih izkušnjah bi rekel, da lahko naše število željenih seksov prepolovimo, pa bo dolgoročno še vedno šlo. Lahko tudi mi prevzamemo odgovornost za pobudo. Nič ni narobe, četudi smo vedno mi pobudnik sexa (v tem se moti ena od razpevljalk zgoraj), kajti to lahko naredimo. To je odvisno od nas.
Sedaj pa k partnerju. Ali je tudi on pripravljen narediti svoj del. Ali je on sploh sposoben uvideti, da si ga mi ne moremo odrezati ali je zašiti. In pridemo do stereotipa o ženskah, ki zaigrajo orgazem. To so vredu babe, saj jim je mar za svoje dedce. One spadajo med tiste, ki nekaj naredijo za svojega partnerja. Pa naj bo to igranje orgazma, oblačenje v leder, swinganje, ali karkoli pač. Da le skušamo nekaj narediti, rešiti problem.
Nerešljiv problem so seveda partnerji, ki niso pripravljeni narediti nič. Ki omalovažujejo naše probleme. Ki se delajo nevedne, butaste celo ignorantske. Pri takšnih ne morete nič. Popolnoma nič. Lahko samo greste.
Tako sem naredil tudi sam. Po 16. letih. Kajti to, da je ona meni bila po tolikih letih še vedno všeč, da bi jo lahko kadarkoli in kjerkoli, ni bilo vredno nič. Bilo je celo moteče.
Malo je sicer čudno, da se ločiš od partnerja pravzaprav zato, ker ti je všeč, ampak drugače ne gre. Sem najprej prosil in moledoval potem zahteval in na koncu se jezil, penil… Nič.
Zdaj sem sam, je boljše. Dosti boljše. Funkije se umirijo, pamet več ne nori. Nič več nisem jezen in agresiven. Zdaj sem le razočaran in žalosten. Sta to dosti bolj plemenita občutka. In lažje ju je prenašat. Kajti najhujša frustracija je mimo. Nimam več vedno pred nosom babe, ki bi jo pa je ne morem. Ker ona noče.
Se mi zdi, da bodo one revice zgoraj morale narediti isto. Ne bo šlo drugače.

Spoštovani!
Partnerski odnos med dvema različnima osebam je res nekaj zelo zapletenega. Razumem lahko občutke, da si samo ena stran prizadeva, da nima smisla, da lahko nastopijo razočaranja in obupanost.

Vendar je odnos vedno skupno delo dveh. To je najtežje razumeti. Odnos je so-ustvarjanje. In tako je odgovornost za vse, kar se v odnosu dogaja, deljena. Tudi, da nekdo noče sodelovati tako kot si mi želimo ali predstavljamo, ima svojo logiko in mi imamo pri tem svoj delež.
Verjamem, da so to ideje, ki so nam zelo tuje in jih ne slišimo radi, a to je (morda za ene žal) edina veljavna zakonitost, ki omogoča skupno življenje.

Lep pozdrav,

Takoj ga zapusti ,ker on in njegova kultura je bolj v oblakih .Pusti ga in si ostvari živlenje tak kot se spodobi in vzemi človeka ,ki te razume sočustvuje in ti stoji ob strani.Ljubezen ha ,za 5 minut ali pucanje svojih potreb -kaj če ni gay ali se počuti nedorasnega za poroko za družino pa ti ne zna povedat.Daj si duška in si najdi sebi primernega .Vem sex je lep in saj 3x na teden je kar super ,drugače je preveč enolično -razen če je vedno kaj novega ,iskati je treba tudi v sebi .No v glavnem pusti ga -se spočij ,premisli ,se odloči .Kultura je pa naša kar ena od najboljših .VERJEMI !

Madonca, debate toliko, da se takoj vidi v razširjenost problema. Najprej bi vprašal te “razočarane gospodinje”: Kje ste našle take “softiče”, ki jim ni do seksa, ne do oralne “obdelave” vaše muce. Seveda, taglavne ste, ko ste prevzele komando nad fantom, še celo toliko, da so se poročili z vami, v vsem vas ubogajo in celo gospodinijo namesto vas.Poleg tega, da imajo kao dobro službo. Dr. Rugelj je takele imenoval- brez zamere- “intelektualni pezdetki”. Zdaj pa jamrate…
Če je ženska urejena (ampak res urejena- čista), sorazmerno zapeljiva in če jo mož noče poseksat vsaj 3x na teden, potem je nekaj hudo narobe z njim. Ali se mu žena gnusi (vonj, celulit, zadah, genitalije, “ubogi joški”…), ali je impotenten, ali je homič ali pa preprosto zasvojen s pornografijo in “rokometom”. To je na žalost najpogostejša oblika “razelektritve”. “Kdo se bo ubadal z (iz)rabljeno ženo, ko pa ima na spletu mrhe, da bi prste oblizal, pa še razne packarije izvajajo, ki jih žena noče”
Ne bi rad preveč filozofiral, vendar če moškemu ni kaj preveč za akcijo, mu pač ni. Rešitev: ljubimec, razveza, dildo, suša… izbira je vaša. Malce pomislite na posledice. Ali se splača.
Srečno.

zdravo
Jaz imam eden manjši problemček.S punco hodiva ze peto leto in ne živiva skupaj.Stara sva oba 23 let.Pa me zanima ena stvar? opazil sem ,da se me punca izogiba pri spolnih igricah,No ko ji pravim v cemu je problem? Pravi da nima potrebe po temu ,zadostuje ji 1x na mesec. Med seksom je vsa navdusena in vsa mokra.Tako , da ne razumem v cem je lahko problem.Pred seksom je cisto hladna in lahko lezi zraven svojega fanta celo noc ,brez enega spolnega dotika.hvala za odgovor

Spoštovani!
Tudi jaz imam kar nekaj vprašanj, s katerimi bi se lotil vaše situacije:

Ali je izogibanje v spolnosti nekaj, kar je vaša zaznava, ali to enako (na enak način) vidi tudi vaša punca?
Ali je to, kar omenjate kot problem, nekaj, kar je nastalo kot sprememba v vajinem odnosu pred kratkim, ali je to že ves čas prisotno?
Ali bi se punca odzvala drugače, če tega, kar opažate in vam je pomembno, ne bi imenovali »problem«? Kako bi ona to imenovala?
Ali je možno, da vaša punca pred spolnim odnosom potrebuje nekaj več, kar pa ji je težko ali ne zna povedati?
Ali bi zmogli vprašati svojo punco o njenih potrebah in njenih predstavah glede nežnosti, kaj jo vzburja, kakšni pogoji morajo biti za to izpolnjeni? Na kakšen način si ona želi imeti spolne odnose?
Ali je možno, da se ne počuti dovolj varno v prostoru, kjer (bi si želel) ali imata spolne odnose?

Menim, da boste s temi vprašanji dobili dovolj odgovorov in da vam bodo pomagali pri stiku s punco na način, kjer bo prišlo do potrebne spremembe v zadevi, ki vas bremeni.

Lep pozdrav,

Ženske na tem forumu imajo željo slišati mnenje moških.Recimo da sem star čez 40 let iv v resni vezi skoraj 20 let ,to pomeni da imam za sabo vsaj nekaj kilometrov.
Da opišem trenutno stanje.Nič mi ne manjka,izgled moje čista desetka,sex desetka in je ni stvari ki je nisem preizkusil,zdaj se verjetno sprašujete kaj počnem na forumu.Tu se pojavi moj problem in to je razumeti svet okoli sebe ,kar mislim da je moja največja napaka ,ker se ga ne da.Dejstvo je,v času teh dvajset let je razpadlo 98% vez in porok najinih znancev ostala 2% sta pa tik pred tem.
Ja zdaj se pa posvetimo sexu oziroma pike na i nekega odnosa.Recimo da sem bil noro zaljubljen še kot najstnik,moj libido je bil v višavah ampak izbral sem popolnoma napačno.Deklica je imela obupno otroštvo,oče nasilnež,alkoholik,skratka obup.Njo ni zanimal sex ,ampak hiša dva otroka izobrazba ,dobra služba.Čustva,nežnost,toplina za njo Španska vas.In zakaj sem tako izbral,ja pri nas doma je bilo isto.Imel sem veliko prilik ,pa sem iskal tisto pravo ,našel pa to, ki mi je zbila samozavest in libido na -0 da sem se pobiral in pobiral oziroma preživljal pekel.Ona ni imela takšnih problemov,pobrala je prvega ki je dal za kavo, ter ga podredila svojim potrebam ,materijalnim predvsem.Ja nadaljeval sem na -0, spoznal čudovito dekle ki je rabilo 6 let da je najin sex spravilo v okvir normale.In do ženske nikoli več ne bom 100% ne v sexu in ne v ljubezni, ker si tega več ne dovolim,se pa trudim ne glede na to kakšnega partnerja imam, ker je cena previsoka.
Dejstvo pa je ,da jo v ničemer ne omejujem, tako kot ona ne mene,perem lahko sam, če sem lačen si naredim kosilo,posesam ko je potrebno ,njo pa imam zaradi neke dopolnitve mojega življenja ki bi bilo sicer prazno.Ni pa moja lastnina in čeprav je vredna greha ,lahko gre kadar hoče kamor hoče, ji pa bom hvaležen za to kar je naredila zame.V vseh letih nisem bil niti enkrat zavrnjen in ni imela niti enkrat glavobol, zato vsem polagam na srce,spolnost je pokazatelj vašega odnosa in tu se ne da lagati ter pretvarjat ,vedno je nek razlog ki pa ga je zelo težko rešit.
Drage dame, zgodbe se ponavljajo,današnja dekleta temeljito preverijo izobrazbo,zaposlitev in obnašanje svojih bodočih partnerjev ,spravijo jih v posteljo in če ne gre ,proglasijo za buzerante.
Zdaj pa še o tem kako izbiramo,zadnjič sem edinega prijatelja iz otroštva ki je pred ločitvijo vprašal kaj je videl na svoji ženi, ki je za moje pojme grozaaaa.Njegov odgovor je bil,iskal sem pametno?Ja kje je pa vse ostalo?Ali pa vprašam sodelavca če je kaj namakal, pa pravi da je v tem mesecu enkrat in na to je ponosen,hallo?Ali pa druga ki je dobila vrečo pralnega praška po dvajsetih letih skupnega življenja v glavo,ma jaz bi ji pripopal šamar prvi dan ko sem bil na obisku.
Zdaj pa kar se tiče odnosa med mano in mojo partnerico,ja gledam pornografijo,pri 38 začel kadit, žal,nisem dober oče do svojega otroka in imam še ogromno minusov, ampak moja vedno najde lepo besedo zame in nima pripomb nad ničemer .Vse dokler jo bom videl kot žensko vredno dotika,nežnosti itd.Sem strah in trepet glede vizualnosti in to dokazano, v srcu pa sem popolnoma drugačen,v nekaj pa sem prepričan -za ljubezen in sex ne bom nikoliiii več prosil in to nikogar na tem ljubem svetu.
Ja res je, v vsaki vezi nekdo vodi in nekdo sledi, se strinjam vendar je pomembno kako velika je cena tega sledenja in ali je to v mejah normale.Ko bi sam začutil da se nekdo ponižuje za mojo pozornost in za drobtine v obliki redkega sexa bi mu dal roko in rekel zbogom, ker drugače je v ozadju materializem ali varanje.Uh sem se razpisal, zdaj grem kuhat kosilo pa posesat prah ,zvečer pika poka jutri pa nov delovni dan.

Pozdravljeni, imam eno težavico.

Stara sem 24 let, imam komaj da 4 leta spolnih izkušenj, a v teh kratkih 4 letih sem bila v razmerju z (potem šele opazila) nimfomanom (ko si zaljubljen tega ne vidiš tako), po tem sem bila v 3 mesečnem razmerju z fantom, ki me sploh ni spolno privlačil niti karakterno ne toliko ampak sem se počutila ob njemu varno, sem imela lahko od 2 do 6 spolnih odnosov na dan. Praktično vsak dan sem imela spolni odnos. Po temu mi je ta fant dal konec, ker je menil, da za zvezo ni pripravljen, mene je obrat tako močno prizadel, da kljub temu, da sem njegovo odločitev sprejela in sva nadaljevala prijateljstvo, mi je pričenjal njegov telesni vonj, njegov izgled, način govora, razmišljanja privlačiti, da sem sama sebe prepričala do tega, da bova zopet skupaj in da je on to kar si jaz želim, on me je pa itak imel tako rad, in je bil neodločen ( na njegovo odločitev so bolj ali manj vplivali drugi ), zato sem ob vsakem srečanju skoraj ponorela, metuljčki, vsi simptomi zaljubljenosti, katerih pred tem skorajda ni bilo. Ko mi je dal vedeti, da resnično ne bo nič iz te zveze, sem doživela živčni zlom.
Ob prestajanju te zveze in vsega zraven, je bil prijatelj, sorodna duša, niti pod razno si ne bi mislila da bi kdaj imela kaj znjim še zaradi tega dejstva, ker je tujec.
Po dobrih nekaj mesecih spoznavanja sem tistega fanta spustila iz misli, in nekako se je magično zgodilo nekaj s tem prijateljem.
Zdaj sva skupaj v razmerju, živiva skupaj, razumeva se odlično, res lahko rečem odlično (duhovno, mentaliteta razmišljanja, biti realen,znava se tudi ”skregati”in pogovoriti,humor…), ampak moti me to, da odkar sem znjim imam čedalje manjšo spolno potrebo. Ta fant me tako poteši, da mi je 1krat zadosti… Letos imam diplomo, preobremenitve mi včasih povzročijo, da si ne vzamem časa sploh, ampak tudi ko si ga, sploh ne znam opisati, mi ni do tega. On je še mlad, pravi da ga zelo privlačim, sploh mu ni samo do seksa, je romantik, zelo nežen, včasih je lahko tudi grob, ravno tako kot mi je prav, ampak kar nekako pride do te točke, da jaz samo v mislih ”čakam”. Ta fant mi je na videz privlačen, ne pa tako močno seksualno privlačen (ne znam opisati, ima dobro postavo in vse ampak nekako… ). Ali razlog tiči v meni? Sem morebit aseksualna na določena obdobja? Pač zdi se mi malo čudno, da sem pred to zvezo bila tako spolno aktivna, da me je bilo skorajda strah, da bom v tej zvezi tudi, ampak je obratno. Vidim, da njega počasi to moti, in krivi sebe za to, želim ga potešiti in ne pustiti nepotešenega. Hvala za pomoč!

Lp

Spoštovana!

V vaši pripovedi prepoznavam dilemo v občutkih. Eni so povezani z izkušnjo prvega odnosa, ki je bil osredotočen na intenzivno spolno življenje. Če ga vidite kot odnos z nekom, ki je obseden s spolno potrebo, ste verjetno v tem odnosu žrtvovali del sebe, da ste ustregli svoji predstavi, kako ostati v odnosu. Vaše potrebe so bile verjetno druge, povezane z zavedanjem varne navezanosti in vas je zato tudi izguba tega odnosa tako prizadela. V tem odnosu ste se srečali z zadovoljevanjem svoje potrebe po navezanosti in bližini, vendar prek osredotočenosti na zelo intenzivno seksualno prakso. In verjetno ste spoznali, da ste bili bolj objekt za zadovoljevanje seksualnih potreb partnerja, brez občutka za vaše potrebe.

Vaša druga izkušnja bližine in navezanosti je povezana z drugim odnosom, kjer je veliko prostora za čustva in druge sestavine zavedanja, da sta drug drugemu na voljo, da sta prisotna, da sta odzivna, skrbita drug za drugega, živita resnično življenje… Ta odnos ni osredotočen zgolj na seksualnost.

Kar razumem iz vaše zgodbe je le preusmeritev energije libida na več področij, kjer najde zadovoljitev (sami ste jih našteli kot duhovno, način razmišljanja…), prej pa je bil libido z veliko intenzivnostjo osredotočen samo na seksualno aktivnost. Predpostavljam, da stik in bližino zdaj doživljate na veliko drugačnih načinov, ne samo prek spolne aktivnosti. Ni mi blizu uporaba besede »normalno«, ampak v vašem sedanjem načinu vidim veliko bolj normalno pot zadovoljevanja libida od prejšnje izkušnje.

Lep pozdrav,