2HOT

Nisem psiholog,niti sexsolog,samo bom poskusal napisati svoje razmislanje in pocetje….
Sem prvic na tej strani in sem se malo zacudil,da imate zenske skoraj vecji problem z moskimi kot obratno…Ja,casi se spreminjajo in ogromna populacija moskih je postala pomehkuzenih( mamoni-jim pravijo italiani),iscejo v z zenskah nadomestke svojih mater…Kar je zalostno..
Dokler ne najdejo svojega “plena” se trudijo,potem pa postanejo lenivci.
Je res,da se je lazje spraznit z roko,kot pa se malcek potrudit in dat energijo od sebe..
Po drugi strani,se ljudje tudi navelicajo partnrjev,pa ne zaradi tega,ker so partnerji monotoni,temveč,ker so se tako v glavi odlocili….In ce ti potem partner, “sili” v sex,je se toliko slabse,potem se z inata jim ni do tega…potem se malo problemi ,v sluzbi,prepircek doma,pa se kaksno flirtanje z tretjo osebo in na koncu sigurno ne ostane energije za partnerico,ker ni zelje…
Kako vzpodbudit partnerja za sex? Je nemogoce splosno odgovorit..je pa sigurno precej opcij…
-se delat,da vam ni do sexsa,ga pustit na hladnem,
-dat vedet,da vas zelo hitro lahko zgubi,
.pogovor…..
same najbolje poznate svoje partnerje….
Je pa res,da za moske je to obcutljiva tema,in pristop (da je efekt) je zelo tezak…

Sam osebno obozujem sex,predvsem igre,predigre katere se zacno zjutraj,in trajajo ce celi dan…da si ze ves “neumen” od potrebe,samo zato je res potrebno volje od obeh,ce je samo enostranska,to postane muka in pusti posledice…seveda,pa so obvezni ta hitri…ko se resnicno samo divje “pof….” in ni vazno kje si(mislim,ne pred vsemi,…)..Mislim,da utrujenost ni nikoli razlog,da nebi seksal,pa ceprav je moj urnik 10 ur in vec.
Nisem dolgometraž,prej nasprotno,ampak mi ni problem,da ne dozivim orgazma 2/3 zaporedoma,kar pa mi da se toliko vecje uzitke.
Kar se pornogradiva tice,se ne spomnim,kdaj sem ga nazadnje gledal,saj so vsi po istem kopitu in rajse v zivo,kot pa si ustvarjat domislijo v glavi…

PRI MENI ISTO….
na tvojem mestu bi si ze zdavnaj omislil ljubimca,če ne že zamenjal partnerja….

Drage dame,zelim vam prijeten dan in predvsem poteseno in zadovoljno noc
Ce se pa situacija ne izboljsa,pa lahko kontaktiramo
A.

Včasih je celoten postopek spravit se k seksu precej utrujajoč. Sploh, če ženska too much komplicira okoli spontanosti in raznih pogojev kako jo je treba pripraviti do tam, kjer bi bila ona pripravljena na seks. To v tvojem primeru ni tako.
Torej je lažje gledati tv in ga metati na roko….
Tako to jaz vidim. Seveda pa ne prakticiram, razen v dvoje 🙂

Hvala za odgovore fantje, ni ravno nekaj, kar že ne bi vedela, je pa tista potrditev…

Nisem nikjer omenila svoje starosti, štejem jih šele 26, tako da drugače nasploh nisem ravno zavrta,dolgočasna ali nazadnjaška, samo rada vem pri čem sem.
A se vi sploh zavedate, kako težko se je z vami na štiri oči o teh stvareh pogovarjat? Kako začet temo, da že takoj na začetku ne izklopite “sprejemnikov” v glavi, ker VAM kao non stop težimo, mogoče se kakšnemu moškemu celo zdi, da ga ženska kar naprej kritizira…. Bolj na lepo pa se že skoraj ne znam pogovarjat – samo toliko, da mu ne zapojem o najini težavi…
Zakaj se nekateri moški tako težko pogovarjate s svojimi ženskami – imam tudi primer iz preteklosti, ko sem tipa zaradi pomanjkanje komunikacije pustila, čez tri leta pa je lahko z mano komuniciral, še več, najini pogovori so mu bili v tolažbo, naenkrat je želel biti moj najboljši prijatelj, ker je “spregledal” kako dobra sogovornica znam biti in kako znam človeka nasmejati.

alessioo a ti res misliš, da bi ga morala dat na hladno? V kolikšni meri? Ne mislim samo pri sex-u, a tudi na čustveni – intimni ravni? Ali vam je moškim vseeno?

Lp

Resni problemi, ni kaj.
Sem se pa tudi nasmejala, ker doživela oboje.

Izjava diplomirane strokovnjakinje o tej temi že pred leti je bila naslednja: Če človek čuti potrebo, ima potenco – ima to ceeelo življenje. Tisti, ki tega nima in ne občuti, tudi ne bo imel nikoli. Ne bo se mu prebudila želja ne v drugih življenjskih obdobjih, ne ob drugih partnerjih, kao ob veliki ljubezni.

Moja izkušnja je taka, da je žal, res tako.
Zamislite si, mož težki fizični delavec, pa mora da navali vsako noč – a ni zmatran?
Za to, nikoli; čeprav sex zahteva določen trud. Ampak, ne vem, a so se v službi vse sorte menil tud kdaj u sekret zavil, velikokrat je prišel z novimi zamislimi, kaj vse bi še probal, kako bi me še obrnil.

Moja vzgoja pa je bila tako puritanska, kot še mnogokaterega slovenca. Namreč: roke k rokam, noge k nogam, usta k ustam, po aktu takoj pod tuš namilit, če le mogoče . . .A znal mi je pokazat, da je tudi drugače fajn. In vedno bolj so se pojavljale želje po tistem, kar je prej veljalo za grdo.

V naši družbi ženska naj ne bi vedela, kako je v postelji z različnimi moškimi, pa vam vseeno povem, za tistega ki mi je sedel v srce storim vse. So pa bili tudi taki, ki bi vse imeli, da bi pa kaj vračali, bi se pa prej ukozlali. In so taki, ki me pripeljejo do konca, ko si najmanj mislim.

In drage ženske – če se on muči z vami z veseljem, potrudite se tudi ve. Pa ne s hujšanjem, oslarija! Prebudite v sebi tisto sexapilnost, da bodo tudi drugi pogledali za vami! Mene mojih 112 kg nikoli ni oviralo, he he he še zadnjič me je popolnoma neznan moški objel in poljubil kar 3X, kao za novo leto, pa sem samo pristopila do njega, kot novega soseda za informacijo o pluženju skupne ceste ;-)))
Hmmm, nekomu sem postala zanimiva, ko sem ga samo vprašala, koliko vreč cementa lahko nese naenkrat in se prav poredno nasmejala, ko se je pohvalil s tremi ;-)))

Dovolite si radost v življenju, sprejmite dane pogoje, najprej mislite na sebe in svojo srečo. Kaj pa to je, vaša sreča, se pa že enkrat odločte, no.

Se popolnoma strinjam z poredno in konec koncev ljudje smo si različni eni bi raje pogosteje seksali kot nekateri. Sam problem je ko se vedno najdeta dva iz nasprotnih bregov.

Priporočam ogled skupnega odgovora v posebni temi: ODTUJITEV – KAKO DO POGOVORA?
Lep pozdrav,

Pozdrav še z moje strani. Sploh ne vem kako sem pritaval na tole stran, imam pa identičen problem kot je večkrat podrobno že obdelan od različnih oseb pred menoj. Tukaj jamrate predvsem punce, ker tipi tega foruma večinoma ne berejo, lahko pa mirno rečem, da poznam samo dva, ki javno izjavita (v naši družbi, kjer se dobro poznamo in si zaupamo), da sta povsem zadovoljna z zakonsko spolnostjo, vsi ostali smo pa “reveži”, bolj ali manj “na suhem”.

Tudi moja žena je ena od tistih (tokrat ženska!), ki imajo miljon izgovorov, ko bi “morala” biti na programu spolnost. Da se njej sestavijo vsi planeti v pravi tir, da so pri njej vsi občutki kot morajo biti in da sem še jaz vsaj en teden čisti angelček – potem MORDA, sicer pa “več sreče prihodnjič”. Po 10 letih prošenj, prigovarjanj, tudi malo moledovanja, stvari niso nič boljše. Rezultirale so le v stalne napetosti, na račun katerih trpi cela družina, še posebej otroci. Zdaj sem sklenil, da je zame tega dovolj in sem nehal siliti vanjo. Popolnoma jo pustim na miru, tudi prespim vsevečkrat kar na kavču. Podobno zgodbo mi je pravil tudi prijatelj. Spolnost se je skrčila na max. 1-2x mesečno. Vsakič znova se mi že meša od “potrebnosti”. Ja, nič mi ni nerodno priznati. To so dejstva in pomen spolnosti za dober zakon je resnično neskončno večji, kot je večina kdajkoli priznala. Ljudje, ki veliko seksajo so praviloma zelo dobri zakonci, njihova veza je trdna in umirjena in že na daleč izžarevajo neko energijo. Poznam nekaj redkih modelov tega tipa, tako, da vem, da vseeno niso še izumrli.

Iz čiste kompenzacije sem se začel ukvarjati s stvarmi, ki me veselijo, ki so mi bile dolgoletne želje – s hobiji in športi, ki niso prav poceni in se prej še pomisliti nisem upal nanje ob družini, otrocih,… Potem sem si pa mirno privoščil dobesedno toliko kot sem le (finančno še) mogel. Vsaj nekje sem si skušal povrniti nekaj tistega primarnega veselja in sreče, ki je vsak človek tako potrebuje.

Razmišljal sem že, ali končati tako zvezo. Priložnosti za skoke čez plot je bilo dovolj, a sem zaenkrat še zvest. Sem ji pa povedal, da ne vem kako dolgo bom še lahko ob takem stanju. Kako je zamerila. Tihi tedni (ne dnevi!) še kar trajajo. Rešitve ne poznam, niti nimam več energije. Večkrat premišljujem, kaj bi morala narediti, da bi se jaz odprl nazaj, saj sem se povsem zaprl napram njej.

Tak ne-odnos me vse bolj bremeni tudi na drugih področjih in ne bi rad, da me potolče še tam.

Lep pozdrav vsem sotrpinom.

“Moje” mnenje, ki pa ni ravno strokovno, je pa gledano z ženskimi očmi in pa mnenje mojega terapevta je sledeče:
Vsaka oseba je edinstvena in neponovljiva, zato ne spreminjajmo partnerja ( niti poskušajmo ga ne ), raje delaj na sebi, da boš ti boljši in okolica ti bo sledila – tudi če ne, nič hudega, v življenju ni nič popolno in vse ni tako kot si želimo. Sprijaznimo se s tem.
Za partnerstvo sta potrebni dve osebi, ki sta ponavadi + in – ali jaz temu pravim oseba z dominantno vlogo ( partner,ki vodi ) in oseba, ki je podrejena ( partner, ki sledi ). Splošno znano je namreč, da se nasprotja privlačijo, a v zaljubljenem obdobju gledamo skozi rožnata očala in nas razlike začnejo motiti šele kasneje, ko stopimo na realna tla.
Nisem zasledila, da bi kje pisalo malo več o ženi in otrocih, npr.: ali imata dva, tri otroke, živite v hiši, ima žena stresno službo, si gospodinjska dela delita oz družinske obveznosti ( npr.: pomoč pri nalogah, kako jih zvečer spravit v posteljo itd… ) …
Namreč, predstavljaj si, da se žena zbudi ob 5h zjutraj, uredi otroke, jih razvozi v vrtec, se odpelje v službo, kjer se zanjo začne ne vem mogoče “pekel”?Ta traja ponavadi do 14h ali 15h, ko mora nato v vrtec po svoje otroke, z njimi se odpravi še v trgovino, kjer doživi živčni zlom ( vsake toliko časa kakšna mati doživi, da so otroci v trgovini nemogoči ), nato še pride domov, kjer na hitro pripravi kosilo, medtem pride mož domov, se vsede pred tv in počaka na kosilo – A BO ŠE DOLGO? – se sliši odgovor iz naslonjača. Ura je že nekje okrog 16h, mogoče pol petih, ko po kosilu vsi zbežite na svojo stran. Mama otroke nagovarja naj naredijo naloge, a ve da brez njene pomoči ali vsaj navzočnosti ne bo šlo. Pusti posodo za kasneje in se posveti otrokom. Mož se odpravi sproščat z kakšnim svojim konjičkom ali hobijem, žena pa veselo na delo. Z otroci napiše naloge, jih pripravi na naslednji dan, se še kakšne pol urce ali urco zamoti z njimi ( počnejo različne stvari ), jih nato spravi v kopalnico in ker je ura že 21h, jih spravi spat.
V tistem se dragi mož vrne domov, odpravi v kopalnico, nakar sledi poležavanje na kavču, naslonjaču ali celo sedenje pred rač..
Žena se v tem času spomni na posodo, sproti še perilo polika za naslednji dan, vmes razmišlja kaj bi naredila jutri za kosilo, ali bo jutri pravočasno iz službe prišla, da bo otroka peljala v glasbeno šolo, nekje vmes še mora skočiti v lekarno po zdravilo proti kašlju za najmanjšega…
Nekje med vsem tem razmišljanjem je še igračke na en kup zmetala, mogoče vmes jedilnico pometla in zdaj ko je že ura 23h, gre v kopalnico. Uležeta se v posteljo in mož začne: A DANES PA MOGOČE BI?

Vem, da je zelo veliko takšnih primerov, tudi nekaj mojih prijateljic ima podobno situacijo.
Ne pravim, da je VAJIN vsakdan tak, jaz sem samo navedla primer.
Posledično ženski zvečer niti na pamet ne pade, da bi se predajala še kakšnim spolnim užitkom, ker to zanjo sploh niso.

Praviš tudi, da če si cel dan meden in se zelo trudiš, da obstaja možnost, da danes pa mogoče ali pa več sreče prihodnjič.

Mogoče bi poskusil še tole – vzemi si en teden časa, ker to res ni dolgo obdobje glede na 10 let:

Pelji zjutraj otroke v vrtec, če ti možnost dopušča seveda, ali pa jih pojdi po službi iskat.
Medtem, ko žena pripravlja kosilo, pomagaj otrokom pri nalogah. Po kosilu jo pošlji z prijateljico na kavo ali ji predlagaj naj se včlani v kak tečaj, za katerega si že tako dolgo ni vzela časa ( ženske smo nore na jogo, aerobiko,plesni tečaj… ) . Ko se vrne žena domov, naj eden otroke spravi v kopalnico in spat, drugi pa naj še smeti odnese, igrače na kup pospravi… Zvečer, vama bo še ostala kakšna urca časa, lahko si sposodita kakšen film, se na kavču objameta in si tiho. Žena bo mogoče presenečena ali celo šokirana, da si ji pomagal, da si bil cel dan angelček, pa še težiš ji ne glede seksa. POUDAREK JE, DA SEKSA NITI OMENITI NE SMEŠ. Da jo lahko med tem, ko pripravlja kosilo mogoče mimogrede poljubiš, pobožaš, ne bom posebej poudarila.
Mimogrede jo mogoče povprašaš, kako je kaj v službi, kako je preživela dan, to je tudi vse.
Ni vrag, da se tudi njej ne bo že tam en 5 dan kaj zaluštalo.

S tem, ko navajaš, da spiš na kavču ti moram povedati, da je s tem nikakor ne vzpodbujaš k seksu.
Pri pogovorih o težavah, pa je poskušaj ne obsojati, ne vem npr. nočeš seksa, ne želiš si seksa., ker si ti frigidna si bom našel drugo… To, da že imata več tednov tihe dneve, je lahko tudi krivo to, da ni čustveno zrela osebnost ali pa si narobe povedal stavek ( zgoraj omenjeno ).

Po kakšnem tednu prakticiranja zgoraj omenjejenega scenarija, jo poskušaj vprašati…. zakaj misliš, da sva se tako odtujila, želel bi si več skupnih aktivnosti ( sprehodi, čez vikend jo mogoče povabiš v kino zvečer ), poskušaš lahko tudi npr.: najina spolnost mi pomeni zelo veliko,saj naju dopolnjuje, s tem ti želim pokazati kako zelo te ljubim , da me privlačiš kot prvi dan, ko sem te videl. Prizadane me, ko dobim občutek, da tega kar ti želim pokazati, ne želiš sprejeti, videti….

No upam, da se se javiš kaj in poveš kako je šlo.

Lp

V zgoraj opisanem obnašanju partnerjev opažam eno skupno lastnost – končalo se je obdobje zaljubljenosti in nore privlačnosti.

Skupna lastnost vseh zgoraj opisanih “pasivnih” partnerjev je, da enostavno niso sposobni zaživeti v zvezi in da ne ljubijo.

Moj nasvet: najprej ena skupna terapija (čeprav dvomim, da se bo stanje kaj izboljšalo), drugače pa čimprej iz takšne zveze in začeti znova.

P.S.: 25 letni fant bi si te moral zaželeti nekajkrat na dan. Ali si pomislila, da te je samo izkoristil, zaradi materalnih dobrin in državljanstva v eni izmed članic EU?? Takšnih primeri so namreč kar pogosti.

Točno tako. Takšno je tudi moje mnenje- že podatek, da je 7 let mlajši, mi pove vse. Škoda, da nisi napisala iz katere države prihaja. O porokah s tujci, predvsem Afričani, vem zelo veliko povedat. V večini primerov so te poroke zato, da pridejo v Evropo. Saj vem, da bo to vsaka zaljubljena in zaslepljena ženska zanikala, ampak, ko enkrat snamejo rožnata očala, je resnica precej kruta.

joj kje ste ženske ki niste zadovoljene zadosti doma ??? 🙂
svet je včasih res krivičen : tukaj je kar nekaj žensk ki imate popolnoma enak problem kot jaz le da sem jaz moški !! sem v najlepših 36-ih letih in žena prav tako a seks je totalno v podnu, ne da ni dober kadar je ampak ga skoraj ni !!! lahko samo kopiram zgornje zgodbe in to je to !! škoda da se včasih ne najdemo skupaj taki da bi nam bilo lepo tudi na področju seksa !!!
če je pa to tok luštn počet a ne 🙂

lp
medo36

Spoštovani!
Prav zanimiva so vprašanja, ki v zadevah partnerskega odnosa vidijo problem na drugi strani. Zdi se kot da smo v trgovini kupili izdelek, ki se je izkazal za svoje nasprotje in se zdaj pritožujemo.
Tudi razmišljanja, kako je drugje lepše, so iz enakega testa. Enako fantazije, kako bi bilo lahko drugače, če…

V vseh teh scenarijih je skupno to, da se nekaj spremeni izven nas, najpogosteje nekdo, ki nisem jaz. (Ko bi moj mož to drugače videl, ko bi moja žena imela več želje…).
Vse to so sanjarije, ki kažejo na neko otroško razumevanje medsebojnih odnosov. Kot otroci smo bili podrejeni volji in moči staršev, kar je bila slabša plat. Dobra plat je bila, da nismo bili obremenjeni niti odgovorni. Jaz nisem odgovoren, jaz sem marioneta nekih drugih vplivov, jaz nič ne morem spremeniti, so razmišljanja, ki spominjajo na del otroškega ugodja ob nesamostojnosti.

Realno pa smo svoje partnerje izbrali sami – kot odrasli in odgovorni. Res, nismo vedeli, kaj nas čaka. Vendar smo se podali na pot skupne poti zaradi lastne odločitve. Odgovornost odraslih pomeni sprejeti posledice svojih odločitev. Tudi, če nam to kdaj ni všeč.

Nekoč smo se odločili za neko poklicno kariero. To je bilo v obdobju veliko manjše zrelosti in veliko pred odločitvijo za partnerski odnos. In niti sanjalo se nam ni, kaj nas čaka na tej poklicni poti. Prav tako ne vemo, kaj nas še čaka. Vendar je bila to naša izbira in pot po kateri stopamo, je naša odgovornost. Vemo, da smo jo sami izbrali in moramo shajati z vsemi mogočimi in nemogočimi ljudmi in situacijami, ki jih na tej poti srečujemo. Res je, da nam pogoje določajo zunanje okoliščine. Vendar po drugi strani sami izbiramo (ali vsaj lahko), kako se bomo umestili. Da nam je na tej poti lažje, si pomagamo tudi z izobraževanji, zbiramo modrost in izkušnje, spreminjamo strategije…

Podobno odgovorni smo pri izbiri svojega partnerskega življenja.
Ko se soočimo s situacijo, v kateri nismo zadovoljni, je to sporočilo, da smo na pragu potrebe po spremembi.
Ali ste že kdaj presenečeni ugotovili, kako so se drugi nepričakovano začeli drugače obnašati do nas, ko smo pri sebi naredili neko spremembo?
Če je odnos do našega poklica (ne do naše službe!) podoben našemu odnosu do partnerstva, je v partnerskem življenju zagotovo manj vplivov, nad katerimi smo nemočni. Prav gotovo obstaja področje, kjer lahko sami naredimo spremembo. Nekaj najlažjega (in ne najtežjega)! Da npr. svojega partnerja za 5 minut na dan pogledamo skozi oči spominov, ko smo bili vanj ali v njo zaljubljeni. Ali si upate tvegati? Še znate zaljubljeno gledati – mislim, svojega partnerja? Ja, to ni isto, ni spontano, boste rekli. Pretvarjajte se, dokler vam ne uspe! Tako kot se med rehabilitacijo pretvarjamo, da zmoremo gibati poškodovani del telesa, dokler nam na koncu to tudi resnično uspe.

Lep pozdrav (in mislite na Valentinovo),

Ne bom opisovala svoje zgodbe, ampak je podobna kot pri zgornjih. Jaz bi več, mož max. 1x tedensko, včasih celo par mesecev nič.

Po nekaj takih letih sem si omislila ljubimca. Samo kaj, ko je tudi njemu dovolj 1-2x mesečno (z mano – doma verjetno dobi več).

Ni rešitve 🙁

Me pa veseli, ko berem, da nisem sama v tem.

Spoštovani!

Hrepenenja, za katera verjamemo, da jih bomo zadovoljili v spolnem odnosu z drugo osebo, izvirajo iz nekih drugih odnosov in navadno domujejo nekje povsem drugje.
Odgovore o ljubezenskem življenju in potrebah v njem daje tudi attachment teorija, v konkretnem pa naše izkušnje s prvotnimi navezavami na naše bližnje, ki so za nas skrbeli.
Prihajamo iz različnih zgodb in z različnimi izkušnjami, posledično z različnimi potrebami. Izkušnje z iskanjem »ustreznega« osebka so navadno neuspešne, dokler se ne soočimo z jedrom naših neuresničenih hrepenenj.

Lep pozdrav,

Tudi jaz sem mnenja da si 25-letni fant zaželi seksa tudi večkrat na dan govorim iz lastnih izkušenj.

Eno veliko sranje. Pri meni je še 3 x slabše.
Vedno bolj ugotavljam, da je vztrajanje v takšnem zakonu kardinalna življenska napaka.
Libido je od “boga” dana posest in tam kjer ga ni, ga nikoli ne bo in zadeve limitirajo k še slabšem.

Ljubica?

DA

Saj to je vse na nek način res, ampak ne more pa to biti kamuflaža za pomanjkanje seksa. Moje čustvene potrebe so v zakonu povsem zadovoljene, resnično mi manjka samo malo več seksa. Pa nisem ena nimfomanka, ni mi treba seksati vsak dan, 1-2x na teden pa mislim, da imam pravico seksati. Sploh v letih, ko je libido na vrhuncu. Saj čez kako desetletje ali dve mi bo verjetno vseeno, če ne bo več dosti seksa, trenutno pa mi pač ni.

Včasih je želja po seksu samo želja po seksu, bi rekel Freud.

Spoštovani!

Želja po seksu ali potreba, libido, slo… ni pomembno – se strinjam, da je to nekaj, kar imamo v sebi, da to potrebujemo in nam to pripada! Brez vsakega dvoma!
Tako kot imamo potrebo po hrani – in to so temeljne potrebe. O tem res ni potrebno dvomiti. Vsak ima pravico do spolnega življenja v obsegu svojih potreb in zmožnosti.

Drugo je, da so poti do zadovoljitve potrebe zelo individualne in vezane na drugo osebo. Tukaj pa smo v polju naših dilem, težav, razočaranj, naših zgodb…

Če bi bila to potreba, ki jo lahko povsem neodvisno zadovoljimo sami, se nihče ne bi pritoževal. Ampak, ko je pa tako zelo potreben drugi ali druga! In naenkrat s tem postanemo družbena bitja.

Pri tem se na druge jezimo, jim očitamo, moledujemo, obupujemo, zalezujemo, se izogibamo, manipuliramo, rotimo, uporabljamo moč in agresijo, dajemo ultimate… Vem, vse to in še več ste že preizkusili – a nič ne zaleže.
Tudi izhod s tretjo osebo.
A tudi tretja oseba je v nekem trenutku – drugi. In soočimo se z povsem identičnimi vprašanji in zadregami.

Če dam primero s prehrambenimi potrebami: Lahko se zadovoljujemo s fast food hrano, lahko si kaj pripravimo sami, ampak zame je kosilo pravo kosilo, ko ne sedim sam za mizo. Pri tem je nujno, da morata dva sodelovati. Tudi če vse pripravi eden, mora drugi biti pripravljen vsaj sedeti za mizo in skupaj uživati hrano. Veliko je pogojev, ki omogočajo, da smo lahko skupaj za mizo. Eni so tehnične narave (da imamo sestavine za hrano, še prej denar, da je šel nekdo kupit v trgovino, pa priprava, pa postrežba…), drugo je duh, ki vlada ob tem, vzdušje, odnos. Tudi tega naredimo skupaj.

Nekaj je zanimivo pri vseh pritožbah glede spolnosti.
V nekem obdobju romantične zaljubljenosti so vsi partnerji funkcionirali – spontano? Ne, vse prej kot spontano! Trudili s(m)o se do onemoglosti, da bi dajali drug drugemu informacije o naklonjenosti, bližini, pripadnosti… Ne verjamem, da smo si izbrali partnerja, ki bi se v tem pretvarjal. In navadno se nihče ne pritožuje, da v obdobju romantične zaljubljenosti komu ni bilo do bližine in intimnosti. Težko verjamem, da bi se nekdo na tem področju toliko pretvarjal samo da dobi partnerja, nato pa pokazal svoj »pravi« obraz. Pa tudi, če bi bilo temu tako, je to prevara in s tem zna vsak opraviti. Torej, partnerja smo si izbrali SAMI. Ali pa smo se pustili izbrati. Ne glede – naša izbira in s tem naša odgovornost.

Vendar so pritožbe uglašene na nekaj drugega. Na nekaj, kar je bilo in zdaj tega ni več. V tem vidim nastop spremembe, premik od romantike v fazo boja med dvema (ki je lahko odkrit ali prikrit). In kakorkoli obrnem, ne znam se izmakniti razumevanju odnosa, ki ga soustvarjata dva.

Ko ste že omenili Freuda. Njegove Tri razprave k teoriji seksualnosti so izvrstno delo, kjer pojasni razvoj naše seksualnosti – in, če se boste lotili branja, bodite pozorni, kako se od dojenčka naprej vse naše izkušnje rojevajo v odnosu z drugimi, z našimi bližnjimi in pomembnimi osebami. Pa sem spet nazaj pri misli o naših hrepenenjih, ki so doma nekje drugje…

O tem, kako partnerski odnos ne poteka kot samodejni tok, spontano, brez potrebe po negi, pa se ponavljam v domala vsakem odgovoru.

Lep pozdrav,

Ja jaz sem pa moški, pri meni je bilo pa obratno, želel sem vsak dan zgodilo se je pa na tri včasih naštiri drni. Za mene seveda premallo, včasih bi tudi dvakrat na dan. Ves trud in vse ostalo ni obrodilo sadov. Je rekla, težko se je pripravit, saj potem mi je vseč. Sedaj ko razmišljam, verjetno ji je bilo na rapolago in se ponujenega prenaješ. Oh že spet. Sedaj je pa drugače, ampak kaj……….

Jah, saj verjetno so razlogi za vso to zmedo res nekje daleč zadaj oz. globoko zakopani.
Zaljubljenost, ki seveda pozitivno vpliva tudi na libido, žal vedno mine, potem pa mnogi ne znamo pravilno razvijati odnosa, da bi ta ostal zadovoljujoč na vseh ravneh. Se mi zdi, da se nekako izgubimo na pol poti.
Si bom prebrala še Freudove Tri razprave, morda se še česa naučim.