Spoštovani,
nikoli si ne bi mislila, da se bom srečala s takimi problemi. Poročena sem že 25 let.Imam pridnega in lepega otroka, končano hišo in dobro službo. Zadnje leto pa sva se z možem povsem odtujila.Seksala nisva skoraj nič, dopuste 3x letno smo preživljali skupaj, a sva se kregala. Počilo pa je v jeseni, ko je mož odšel na jadranje.Ko se je vrnil, cel teden je poklical le trikrat, sem ga nagnala iz spalnice. A ni se preveč sekiral.Hodil je na košarko, po košarki na pijačo, tudi na piknike v službo, če sem sama delala dalje v službi je šel na pivo.Opazila sem ,da briše tudi klice.Ko sem nazadnje delala v soboto, ni bil z otrokom, a je šel po svojih opravkih. Ves čas me prepričuje, da nima druge, tudi na zunanjost ned nič,a ne vem.Ko sem nazadnje delala popoldne,je zopt bil 2 uri po telefonu nedosegljiv.Zlagal se mi je ,da ni bil v pisarni in ni imel telefona s seboj.Ko sem odkrila, d ajee v tem času dvignil na bankomatu, je mrtvo hladno odgovoril, da je to naredil v moje dobro, da me ne bi vznemirjal.Prišlo je celo tako daleč, da sem pristala na urgenci-iztrošenost. Naj pripomnim, da celo življenje več služim kot on.Seveda sem mu to kdaj povedala, ko sva se kregala. A vesela bi bila, če bi mi doma več pomagal.Prepričuje me, da sem preveč zategovala, da on rabi več časa zase, za prijatelje.A jaz sem mislila ,da so naši vikendi polni obiskov in izletov dovolj.Kaj naj naredim, boli me srce ko nosi telefon ves čas utišan v žepu trenerke,ko je možnost hitro čekiram…Zamenjal je že tudi geslo. Ali naj najamem detektiva, da bom videl kje sem ali naj začnem na novo? Stara sem 50. let, sem baje zaguljena , a vedno fer in poštena.Hvala za vaše odgovore , osamljenamk

Spoštovana!

Med vama z možem je očitno prišlo do kar velike odtujenosti. Med vama je vrzel in verjamem, da se počutite zelo osamljeno in zapuščeno. Posledično pa potem tudi ni čudno, če postanete zagrenjeni in nerazpoloženi. Ste namreč čustveno podhranjeni. Vaš mož pa kot da živi vzporedno življenje zunaj doma in se tako ne obremenjuje preveč z zatonom vajine zveze. Lahko da ima drugo žensko ali pa je nima, v vsakem primeru gre za krizo v vajinem odnosu. Kaj sedaj? Vidim dve možnosti, dva možna koraka za ponovno prebuditev vajine zveze. Tukaj lahko pišem le o tem, kaj lahko storite vi, a s tem ne mislim, da ste samo vi odgovorni za reševanje vajinega zakona. Dejstvo pa je, da lahko vsak le sam nekaj ukrene. Ena stvar, ki jo lahko storite je, da se odločite za en sklop psihoterapevtskih pogovorov, ki traja dva meseca. Psihoterapevt/ka bi vam pomagal/a pri vpogledu vase in pri iskanju poti do vašega moža. Po nekaj individualnih terapijah bi se lahko dogovorili, da povabi še njega. Drugo kar bi vam predlagala pa je, da bi vi njemu predlagali, da gresta sama nekam na krajši oddih, nekam kjer bi se lahko v miru posvetila drug drugemu, poskušala znova priti do občutij pripadnosti in povezanosti.

Če pa je vajin odnos, predvsem z njegove strani, že povsem “mrtev”, potem je tudi to spoznanje dobro, da boste šli od tu naprej. Če ne bo pripravljen sprejeti niti udeležbe na terapevtskem pogovoru, niti povabila na oddih, potem ne vem… jaz bi mu verjetno rekla, da ne vidim smisla, da bi vztrajala v zakonu, ki je samo na papirju, v resnici pa je mrtev, na njegovi strani pa tudi ni volje, da bi ga oživila.

V kolikor vam ta ideja (o razhodu) ni všeč, potem vsaj še vi poskrbite zase, da boste imeli nekaj od življenja, ker mi je res žal, da bi sami (ali ob otroku) doma trpeli s težkimi občutki zapuščenosti. Čeprav pa vem, da vam še tako pestro družabno življenje ne more nadomestiti moževe naklonjenosti, predanosti in topline njegovega objema. Da bi si pa še vi poiskali drugega partnerja, navidezen zakon pa vzdreževali, tega vam ne priporočam, tako zaradi vas ne, kot tudi zaradi otroka ne.

Kako pa sta prejšnja leta shajala? Kaj se je zgodilo, da je prišlo do te spremembe? Ali je možno, da so težave povezane z obdobjem menopavze, ko se ženska sooča z različnimi psihofizičnimi tegobami?

Ravnanje vašega moža je drugače kar značilno za njegov spol. Preberite si sestavek na linku. Kot bi opisoval vaju, se mi zdi: http://www.midva.si/index.php/clanki/partnerski-odnosi/54-bitka-med-spoloma. In še en sestavek o tem, da ženske potrebujemo občutek ljubljenosti, moški pa občutek spoštovanja: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/15.05.2013-15. Mislim, da je omenjanje višjega osebnega dohodka za moškega kar hud udarec za njegov ego.

Želim vam, da bi z možem znova uspeli zanetiti iskrico med vaju. Svetujem vam čim manj očitkov, čeprav se je težko zadržati, in raje več besed o VAŠIH občutkih in počutju. Če pazimo, da govorimo o sebi in ne o njem, s tem preprečimo marsikateri konflikt in obrambno (protinapadno) obnašanje. Srečno…

Jana Metelko, dipl.soc.del.